Prof. dr. Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, je izpostavila visoko obletnico fakultete: »V preteklem letu je Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani praznovala 75-letnico. Na slavnostni akademiji, ki je potekala oktobra 2022 v Cankarjevem domu, je bila slavnostna govornica naša sodelavka prof. dr. Lučka Bogataj, klimatologinja in Nobelova nagrajenka, osrednji govorec pa Borut Pahor, takrat aktualni predsednik države.« Pojasnila je, da je bila Biotehniška fakulteta v preteklem letu usmerjena v gradnjo akcijskega načrta za doseganje petletne strategije.
Prof. dr. Marina Pintar je pojasnila, da je temeljna znanost osnova za inovacije.: »Na Biotehniški fakulteti poteka 42 temeljnih in skoraj toliko tudi drugih, bolj v aplikacije usmerjenih, projektov, ki jih finančno podpira ARRS. Naši raziskovalci sodelujejo v več kot 90 mednarodnih projektih, katerih glavnino predstavljajo projekti iz programov H2020, HEurope LIFE, Erasmus+, itd..« Posebej je izpostavila dva projekta: in sicer ERC projekt PHAGECONTROL, ki ga je v letu 2021 pridobila doc. dr. Anna Dragoš z Oddelka za mikrobiologijo in HE projekt ACCORDs, ki ga, kot prvega s tega finančnega programa na fakulteti, koordinira prof. dr. Damjana Drobne z Oddelka za biologijo.«
Dekanja je poudarila, da je bilo na raziskovalnem področju v preteklem letu več pomembnih dosežkov: »V letu 2022 je bila med najodličnejšimi raziskovalnimi dosežki na Univerzi v Ljubljani izbrana tudi raziskava o vplivu mikroplastike iz medicinskih mask za enkratno uporabo na kopenske nevretenčarje, ki jo je vodila doc. dr. Anita Jemec Kokalj z Biotehniške fakultete. Prof. dr. Nina Gunde-Cimerman je bila oktobra, kot druga ženska v zgodovini, izvoljena v trajni naziv znanstvena svetnica na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in sicer za področje ekstremnofilnih raziskav v zvezi s podnebnimi spremembami. Na standfordsko lestvico, ki prikazuje 2 % najboljših raziskovalcev na svetovni ravni, je uvrščenih 14 raziskovalcev iz BF, med drugimi tudi prof. dr. Nataša Poklar Ulrih, letošnja dobitnica Jesenkove nagrade za življensko delo.«
Dekanja je opozorila tudi, da se zaradi vedno bolj kompleksnih izzivov, ki se pojavljajo v družbi, povečuje potreba po inter in multidisciplinarnih pristopih k njihovemu reševanju: »Na Biotehniški fakulteti smo se na to odzvali s prispevkom h krepitvi raziskovalno razvojnega sektorja na področju živilsko – prehrambne verige. To je pomembno ne samo za živilstvo in prehrambno industrijo, ampak je stabilna in mednarodno prepoznana živilska in prehrambna industrija garancija za močni pridelovalni sektor in s tem višjo stopnjo samozadostnosti na tem področju. Drugi uspešen primer je novi raziskovalni program z naslovom Gozdno-lesna veriga in podnebne spremembe: prehod v krožno biogospodarstvo, katerega cilj je, poleg povezovanja z industrijo, tudi na inovativen način doseči trajnostno gospodarjenje, celovito varovanje gozdnih virov in biotsko raznovrstnost v gozdno-lesni verigi.« Na fakulteti inter in multidisciplinarnost v precejšnji meri pokrivajo že z medodelčnim sodelovanjem znotraj Biotehniške fakultete, saj so področja dela zelo raznolika. Še v večji meri pa iščejo povezave s partnerji v okviru države in seveda tudi v mednarodnem prostoru, k čemur smo se zavezali tudi s sprejetjem že prej omenjene Strategije Biotehniške fakultete. Verjamejo, da so na pravi poti.
Nato je dekanja predstavila Jesenkove nagrajenke v letu 2023: »Biotehniška fakulteta že 50 let podeljuje najvišja priznanja za pedagoške, raziskovalne in strokovne dosežke na področju biotehniških ved v Sloveniji. Vsako leto podelimo tri nagrade. V letu 2023 bo podelitev Jesenkovih nagrad danes ob 12.00, prejele pa jih bodo: Jesenko nagrado za življenjsko delo prof. dr. Nataša Poklar Ulrih, Jesenkovo nagrado za najboljšo diplomantko doktorskega študija dr. Špela Borko in Jesenkovo nagrado za najboljšo diplomantko magistrskega študija Ema Pleško. Iskreno čestitam vsem nagrajenkam.«
Dekanja je posebej predstavila dve Jesenkovi nagrajenki, najprej Jesenkovo nagrajenko za življenjsko delo, prof. dr. Natašo Poklar Ulrih, ki je uvrščena med 2 % najbolj citiranih raziskovalcev na svojem področju v svetu. Prof. dr. Natašo Poklar Ulrih je o svojem delu povedala: »Raziskovalno delo na fakulteti je pomembno za generiranje novih znanj in direkten prenos le-teh do študentov, ki bodo ta znanja nadalje prenašali v gospodarstvo ali nadgrajevali z nadaljnjim raziskovalnim delom. Gradimo na obstoječem znanju z namenom, da se raziskave in razvoj na področju živilsko-prehrambne industrije okrepijo. S tem, ko bomo uspešno prenašali svoje znanje v gospodarstvo z razvojem novih, inovativnih izdelkov in tehnologij, bomo omogočili rast gospodarstva in njihov mednarodni preboj. S tem bomo okrepili celotno agroživilsko verigo.«
Dekanja je predstavila tudi dr. Špelo Borko, ki trenutno aktivno samostojno sodeluje v mednarodnem raziskovalnem prostoru, na fakulteti pa upajo, da se jim bo kmalu pridružila kot redna raziskovalna sodelavka v okviru raziskovalnega projekta. Dr. Špela Borko je povedala: »V doktorski raziskavi sem preučevala dinamiko evolucije podzemnega roda slepih postranic Niphargus in učinke evolucijske dinamike na vzorce biodiverzitete na Dinarskem Krasu. V petih letih raziskovalnega dela sem se naučila, da je ključ do dobre znanosti v sodelovanju. Sodelovanje z vrhunskimi znanstveniki izven ozkega polja speleobiologije je prineslo nov, svež pogled na obravnavano problematiko, kar se je odrazilo tudi na kvaliteti našega dela. Med obiskom inštituta Eawag Zürichu v Švici sem dobila vpogled v kako različnih družbah živimo, kako različno znanstvene skupine delujejo. Pogled izven meja, tako nacionalnih kot našega polja znanosti, je nujen za rast vsakega raziskovalca.« Obe nagrajenki sta se za podporo in zaupanje zahvalili svojim sodelavcem.
Sledila je predstavitev BFestivala: predstavitev raziskovalnih dosežkov v letu 2022. Prof. dr. Andrej Bončina, prodekan za znanstveno-raziskovalno in mednarodno dejavnost, je povedal: »Na BFestivalu so bili predstavljeni raziskovalni dosežki, ki so jih izbrali oddelki fakultete, torej 8 raziskovalnih dosežkov. Tudi v letu 2023 navdušuje odličnost opravljenih raziskav, njihova raznovrstnost in mednarodna odmevnost. Predstavljeni dosežki so družbeno pomembni, pri večini predstavljenih raziskav je mogoč prenos novega znanja v prakso.«
Na Biotehniški fakulteti vsako leto izberejo prispevek, k ga bolj podrobno predstavijo javnosti, v letu 2023 je to medresorski raziskovalni program Gozdno-lesna veriga in podnebne spremembe: prehod v krožno biogospodarstvo, ki ga je predstavil doc. dr. Davor Kržišnik s Katedre za lesne škodljivce, zaščito in modifikacijo lesa. O projektu je povedal: »Raziskovalni program povezuje tri raziskovalne organizacije - Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani (Oddelek za zoologijo, Oddelek za lesarstvo in Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire), Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gradbeništvo Slovenije. Cilj programa je poleg povezovanja z industrijo tudi na inovativen način doseči trajnostno gospodarjenje, celovito varovanje gozdnih virov in biotsko raznovrstnost v gozdno-lesni verigi.«
Pri pripravi medresorskega raziskovalnega programa so ugotovili, da gozdno-lesna veriga že sama po sebi ni dobro povezana, še manj pa je povezana z gradbeno panogo. Gozdno-lesna veriga je v povezavi z gradbeništvom soočena z zahtevami potrošnikov, da se pri gradnjah uporabljajo obnovljivi viri, kar pomeni razvoj novih učinkovitih proizvodov iz lesa in njihova vse večja uporaba v gradbeništvu, ki sledi zahtevam arhitekture sodobnih objektov.
Pojasnil je, da so znotraj programa oblikovali štiri delovne sklope, ki so raziskovalno usmerjeni in hkrati aplikativni, peti delovni sklop pa je povezan s promocijo in diseminacijo: »Les raste v gozdu, zato je prvi sklop »Sodobno gojenje gozdov za višjo kakovost gozdnih proizvodov« povezan s pogoji in rastišči v gozdu. Sklop »Lastnosti lesa in izboljšani materiali na osnovi lesa« preučuje fizikalne in druge lastnosti lesa v odnosu do pogojev v gozdu in razvoju novih inovativnih produktov. Sklop »Učinkovita raba lesa v gradbeništvu« je usmerjen v uporabo lesa v gradbeništvu, se pravi pod kakšnimi pogoji in na kakšen način se lahko uporabijo novi inovativni produkti. Četrti sklop »Gozdno-lesni sektor v biogospodarstvu« pa je usmerjen v trajnostno rabo lesa in produktov z lesa.« Peti sklop je povezan s promocijo in obveščanjem zainteresiranih javnosti. Doc. dr. Davor Kržišnik je izpostavil: »Pomemben del novega raziskovalnega programa bo tudi povezovanje z industrijo in gradnja inovativnih, učinkovitih poslovnih modelov, ki bodo novim produktom ponudili čim višjo dodano vrednost znotraj gozdno-lesne verige.«
Posebno pozornost bodo raziskovalci namenili analizi ekonomskih učinkov tehnoloških in organizacijskih inovacij, povezanih s prehodom v krožno biogospodarstvo. Pri tem bodo raziskali tudi podporno okolje, ki lahko pomaga pri izvajanju in nadgradnji tehnoloških rešitev in poslovnih modelov.