50 let gozdnih učnih poti in 25 let urbanega gozdarstva v Sloveniji
18. in 19. september 2024, Dvorana prof. dr. Janeza Hribarja, dekanat Biotehniške fakultete, Jamnikarjeva 101, Ljubljana
Dobrodošli na spletni strani 40. Gozdarskih študijskih dni 2024.
Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire s sodelovanjem Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) organizira že tradicionalne gozdarske študijske dni, tokrat na temo urbanega gozda in učnih poti. Posvetovanje je namenjeno gozdarskih strokovnjakom, raziskovalcem, strokovnjakom s področja gozdarstva, varstva okolja, lesne industrije, upravnim službam, gozdnim posestnikom, drugim vladnim in nevladnim organizacijam ter študentom.
Ozadje
Letos mineva 50 let od odprtja prve gozdne učne poti v Sloveniji. Danes jih lahko naštejemo preko 90, za katere večinoma skrbi ZGS. Gozdne učne poti so tematske poti in kot take imajo informacijsko, izobraževalno in rekreacijsko funkcijo. Znatno prispevajo k varovanju in ohranjanju naravne in kulturne dediščine ter pripomorejo k obogatitvi turistične ponudbe v okviru zelenega turizma. Gozdne učne poti so pri nas najbolj pogost način interpretacije narave. Zaradi pestre ponudbe raznoraznih tematskih poti se je področje začelo regulirati; že dobro desetletje se odvija letni izbor za Naj pot, postavili so se kriteriji, skupno označevanje, digitalizacija, sistemsko vzdrževanje ter izboljšana kakovost vsebin in interpretacij.
Prav socialne funkcije gozda in pogosto tudi lokacija povezujejo gozdne učne poti z urbanimi gozdovi. Ti so predmet zdaj že četrt stoletja razvijajočega se področja urbanega gozdarstva. Mineva 25 let od objave prve pregledne evropske publikacije s področja urbanega gozdarstva Raziskave in razvoj urbanega gozdarstva v Evropi (ang. Research and Development in Urban Forestry in Europe) v okviru akcije COST E12, ki je predstavljala prelomnico mednarodnega usklajevanja in povezovanja na temo urbanega gozdarstva v Evropi. V teh desetletjih se je področje uveljavilo tudi pri nas in pridobiva na veljavi. Zaradi mnogonamenskosti urbanih gozdov in številnih z njimi povezanimi izzivi, ki jih urbano gozdarstvo naslavlja, so prav ti gozdovi pod drobnogledom gozdarskih in drugih prostorskih strok ter seveda javnosti. Urbani gozdovi pri nas nimajo posebne zakonodaje, vendar pa se posebnosti pri njihovem načrtovanju, upravljanju in zaradi statusa s poudarjenimi predvsem ekološkimi in socialnimi funkcijami, rešujejo tudi preko Odlokov o razglasitvi gozdov s posebnim namenom. Nenazadnje, teme gozdnih učnih poti in urbanega gozdarstva so pogoste pri zaključnih nalogah študentov Biotehniške fakultete. Vedno več je mednarodnega projektnega sodelovanja s področja urbanega gozdarstva in njegovih vlog pri prilagajanju na podnebne spremembe, povečanju povpraševanja po (socialnih) ekosistemskih storitvah, biotski raznovrstnosti, zagotavljanju dobrega počutja meščanov, dobrih politik načrtovanja in upravljanja urbanih gozdov ter sodelovanja z različnimi deležniki v teh procesih.
Zbornik XL. gozdarskih študijskih dni 2024 je dosegljiv TU.
Če se Gozdarskih študijskih dni 2024 niste mogli udeležiti ali pa bi radi ponovno poslušali katero izmed predavanj, si jih lahko pogledate na spodnjih povezavah:
1. Krajter Ostoić S.: Public perception studies in Croatia (and nearby countries) -innovativeness, results, lessons learnt and future directions
2. Nastran M., Leban V.: Razvoj področja urbanega gozdarstva v Sloveniji in svetu
3. Pirnat J.: Krajinskoekološka izhodišča za izbor urbanih gozdov, primer Nove Gorice in Domžal
4. Hostnik R.: Zgodba o mestnem gozdu: razvoj upravljanja, odnosov in vsebin Mestnega gozda Celje
5. Simončič T., Guček M., Cojzer M., Hostnik R., Kotnik A., Miklavčič V., Pisek R.: Upravljanje z mestnimi in primestnimi gozdovi v Sloveniji
6. Bončina A., Simončič T.: Posebnosti načrtovanja in gospodarjenja v mestnih gozdovih
7. Habjan P., Kastelec M., Štunf B., Kadunc A.: Upravljanje urbanih gozdov v lasti Republike Slovenije – izkušnje in poudarki družbe Slovenski državni gozdovi
8. Simoneti M.: Izzivi upravljanja mestnega gozda – primer Rožnik
9. Lešnik Cotza J., Ambrožič B.,: Trajnostni razvoj urbanih gozdnih površin: primer vodenja med izjemnimi drevesi Maribora
10. Vilhar U.: Prispevek različnih urbanih gozdov k zagotavljanju hidrološke funkcije
11. Čebašek-Travnik Z.; Mastnak M.: Socialne funkcije urbanega gozda v Arboretumu Volčji potok
12. Jurc M., Nève Repe A., Mori J.: Zdravje drevja pri gospodarjenju z urbano drevnino
13. Šparl L.: Ekološki in naravovarstveni pomen gliv v urbanih gozdovih
14. Prah J.: 50 let gozdnih učnih in tematskih poti v Sloveniji
15. Slapnik M., Slapnik J., Strahovnik V.: Interpretacija narave v gozdovih krajinskega parka Logarska dolina
16. Leban V.: Interpretativna zmogljivost gozdnih učnih poti za samostojne obiskovalce
17. Predstavitev posterjev
Beck Kos K.: Zapisi gozdarjeve vnukinje
Bedjanič M., Stermecki L., Modrej D., Hartmann G., Komar D., Grabner U.: Doživeti naravo Karavanke UNESCO Globalnega Geoparka
Senegačnik A., Bedjanič M., Grmovšek A., Štruc S., Slapnik M., Črešnar K., Jeglič J.: Interpretacija narave ob vstopu v Regijski park Pohorje – INFO centra Trije Kralji in Rogla
Hauptman B.: Razvrščanje in GIS podpora tematskih poti kot podlaga za izboljšave
Račevski M.: Poučne ter zabavne vsebine za mlajše obiskovalce Arboretuma Volčji Potok
Drofenik M., Nastran M.: Zaznava gozda s strani prebivalcev različnih regij Slovenije
Kavčič I., Pšeničnik A.: Risova učna pot (LIFE lynx)
Lesnik A., Prah J.: Analiza predlogov za razvoj gozdnih učni poti iz leta 1986
18. Smrekar A., Čonč Š., Polajnar Horvat K., Trobec A.: Tematska pot Pot med jelšami po Ljubljanskem barju
19. Koritnik Trepel D., Krajnc Sevšek M.: Gozdna pedagogika, gozdno-turistični vodnik in interpretacija
20. Zalaznik N., Marot N.: Analiza rekreacijske infrastrukture v urbanih gozdovih v Ljubljane
21. Mulej K., Peče Grilc N., Grlic U.: Pravljično-doživljajska transverzala po Sloveniji. Odkrivanje narave skozi pravljične junake
22. Kernel L.: Človek in gozdnata krajina - pestrost poti do naših src
23. Šubic J.: Odpiranje prostora za poslušanje
24. Krajnc Sevšek M.: Igre v gozdu za bodoče vzgojitelje
25. Peteh M.: Zakaj pa ne branje v gozdu?
26. Zgonik V.: Kako si lahko pomagamo z odprto znanostjo pri načrtovanju gozdnih učnih poti in gospodarjenju z urbanimi gozdovi?
Za podporo pri izvedbi GŠD 2024 se zahvaljujemo Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Zavodu za gozdove Slovenije, Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - Gozdni sklad, Pahernikovi ustanovi, družbi Slovenski državni gozdovi d.o.o. in Turistični zvezi Slovenije.
Hvala tudi vsem drugim sodelujočim ter obiskovalcem za izkazano zanimanje in podporo.
Uredniški odbor:
Mojca Nastran
Jože Prah
Janez Pirnat
Vasja Leban
Milan Kobal
Organizacijski odbor:
Mojca Nastran
Vasja Leban
Mateja Intihar
Luka Jemec