Svetovni dan divjih živali, ki ga praznujemo 3. marca, je priložnost za praznovanje raznolikosti živalskega in rastlinskega sveta, ozaveščanje o njihovih koristih ter opomin na nujnost boja proti kriminalu, povezanemu z divjimi živalmi, in zmanjševanju vrst zaradi človekovih dejavnosti. Izguba vrst ima obsežne ekonomske, okoljske in družbene posledice.
Letošnja tema Svetovnega dneva divjih živali, "Financiranje varstva divjih živali: vlaganje v ljudi in planet", raziskuje, kako lahko učinkoviteje in trajnostno preoblikujemo trenutne – a nezadostne – finančne tokove, da zgradimo odpornejšo prihodnost za ljudi in planet.
Z več kot milijonom vrst, ki jim grozi izumrtje, ter ob naraščajoči trojni okoljski krizi je inovativno financiranje za varstvo divjih živali nujnejše kot kdaj koli prej. Evropske raziskave, kot sta LYNXONTHEMOVE in raziskava o snežnih leopardih, v katerih aktivno sodeluje tudi Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani s svojimi strokovnjaki, prinašajo dragocene vpoglede v kompleksne odnose med človekom in divjimi živalmi ter pomagajo oblikovati boljše strategije za njihovo ohranjanje.
Reintrodukcija risa: ohranjanje evropske divjine
Spomladi 2023 so okoljevarstveniki v Romunskih Karpatih ujeli odraslega samca risa in ga preselili v Nacionalni park Plitviška jezera na Hrvaškem. Ta ukrep je del prizadevanj za povečanje genetske raznolikosti ogrožene populacije risov v Hrvaški in Sloveniji.
Z ovratnico, opremljeno s telemetrijskim sledenjem, je ris v naslednjih tednih prepotoval več kot 100 kilometrov, preden se je ustalil v Plitvicah. Takšni primeri so dragoceni za raziskovalni projekt LYNXONTHEMOVE, ki ga vodi dr. Miha Krofel z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Projekt, financiran s strani EU, preučuje vedenje risov po preselitvi in dejavnike, ki vplivajo na njihovo odločitev, ali ostanejo na novem območju ali ga zapustijo.
Raziskave kažejo, da se le 66 % preseljenih plenilcev obdrži v novem okolju vsaj pol leta, le 37 % pa jih izkazuje razmnoževalno vedenje. Ključni izzivi ostajajo visoka smrtnost, vpliv človekove infrastrukture (ceste, naselja) in konkurenca z obstoječo populacijo risov.
Več o konkretni evropski raziskavi si lahko preberete tudi na tej povezavi.
(FOTO: L. Hočevar) (FOTO: Horizon EU)
Skrivnostni snežni leopard: raziskovanje komunikacije s pomočjo vonja
Mednarodna ekipa raziskovalcev pod vodstvom Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je v mongolskem Altaju preučevala, kako se snežni leopardi sporazumevajo s pomočjo vonja. Nova spoznanja iz prve poglobljene raziskave na tem področju bodo izboljšala učinkovitost monitoringa teh redkih in najbolj ogroženih velikih mačk.
Snežni leopardi živijo v odročnih gorskih območjih osrednje Azije in so izjemno prilagojeni na ekstremne visokogorske razmere. Kljub temu se njihova populacija zmanjšuje, saj naj bi danes na svetu živelo le še okoli 3000 osebkov, čeprav zaradi pomanjkljivega monitoringa točna številka ni znana.
Raziskovalci so ugotovili, da snežni leopardi za komunikacijo uporabljajo sedem različnih vedenj, najpogosteje pa puščajo vonjalna sporočila z uriniranjem in praskanjem po tleh. Ključna mesta za označevanje so previsne skale, kjer vonj dlje ostane nedotaknjen, ter ozke doline in grebeni, kjer markacije zagotavljajo učinkovito komunikacijo med osebki.
S pridobljenimi podatki je ekipa razvila nove smernice za monitoring snežnih leopardov s pomočjo foto-pasti, kar bo pripomoglo k boljšemu razumevanju njihovega obnašanja in učinkovitejšemu varstvu te vrste. Vodja raziskave, dr. Miha Krofel, poudarja, da je takšno poznavanje ključnega pomena za usmerjanje naravovarstvenih ukrepov in dolgoročno ohranjanje snežnega leoparda v njegovem naravnem habitatu.
Dr. Miha Krofel, znanstveni raziskovalec BF (FOTO: Biotehniška fakulteta)
Ob Svetovnem dnevu divjih živali se zavedajmo, da je varstvo narave naša skupna odgovornost - s sodelovanjem znanstvenikov in javnosti lahko zagotovimo prihodnost za ogrožene vrste in ohranimo bogastvo naravnih ekosistemov za prihodnje generacije.