Poročilo Future of Jobs 2025 obravnava prihodnost poklicev v različnih sektorjih, vključno s kmetijstvom, agronomijo in živinorejo.
Celotno poročilo je dostopno TUKAJ.
Vir: Future of Jobs report 2025
Rast delovnih mest v kmetijstvu in povezanih sektorjih
Kmetijski delavci so med poklici, ki bodo do leta 2030 doživeli eno največjih rasti - pričakuje se 35 milijonov novih delovnih mest. Razlog za rast je zeleni prehod, ki prinaša večje naložbe v zmanjšanje emisij ogljika in prilagajanje podnebnim spremembam. Poleg zelenih pobud vplivajo tudi digitalni prehod in naraščajoči življenjski stroški, kar krepi potrebo po povečanju proizvodnje hrane in optimizaciji kmetijskih praks.
Pričakovana avtomatizacija v kmetijstvu
Do leta 2030 bo približno 54 % nalog v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu avtomatiziranih, kar pomeni, da se bodo delovna mesta spreminjala - nekatera bodo izginila, druga pa se bodo preoblikovala. Avtomatizacija vključuje pametne kmetijske stroje, dron tehnologijo, precizno kmetijstvo in digitalne sisteme za spremljanje pridelkov in živali. Kmetje in agronomi bodo morali razviti digitalne veščine, saj bo večji del upravljanja kmetij temeljil na podatkih.
Ključne spremembe za agronome in živinorejce
Rast bo predvsem pri specialistih za trajnostno kmetijstvo, kot so inženirji za obnovljive vire energije, okoljski inženirji in specialisti za trajnostno rabo zemljišč. Upadajoče potrebe bodo po tradicionalnih poljedelskih in živinorejskih delavcih, saj bo večina nalog avtomatiziranih ali optimiziranih s tehnologijo. Velik poudarek bo na ekološkem kmetijstvu, saj se svetovno povpraševanje po trajnostni hrani povečuje.
Kako se prilagoditi?
- Digitalna usposobljenost: Znanje upravljanja podatkov, uporaba AI pri nadzoru pridelkov in napredno upravljanje trajnostnih virov bodo ključne kompetence.
- Specializacija: Agronomi in živinorejci, ki se bodo osredotočili na trajnostne prakse, bodo imeli prednost.
- Vključitev v verige vrednosti: Povečalo se bo povpraševanje po specialistih, ki znajo povezati proizvodnjo hrane z logistiko in distribucijo.
Kmetijstvo, agronomija in živinoreja ostajajo pomembni sektorji, vendar bodo tehnologija, avtomatizacija in trajnostni trendi preoblikovali obstoječa delovna mesta. Najbolj iskani bodo strokovnjaki za trajnostno pridelavo hrane, pametne kmetijske tehnologije in agronomske inovacije. Delovna mesta, ki se ne bodo prilagodila digitalnemu prehodu in zelenemu prestrukturiranju, bodo v upadu.
Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani v svojih študijskih programih, zlasti na Oddelkih za agronomijo in zootehniko, nudi vsa potrebna strokovna znanja in možnosti raziskovanja zgoraj omenjenih poklicnih področij po katerih bo potreba postajala vse večja.
