Dr. Adamič je po zaključku študija gozdarstva svojo poklicno pot začel na Kočevskem, nadaljeval pa kot kustos lovskega oddelka Tehniškega muzeja v Bistri. Tam je ključno pripomogel k prenovi muzejske zbirke, ki še danes navdušuje obiskovalce. Izkušnje in zbrani podatki so bili dragocena osnova za poznejše raziskovalno delo, ko je objavil več temeljnih del o prostorski in časovni dinamiki najpomembnejših vrst divjadi in velikih zveri v Sloveniji. Nato se je zaposlil na Gozdarskem inštitutu Slovenije, kjer je opravil pionirske raziskave prehrane velikih rastlinojedov in divjega petelina, zatem pa na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete, kjer je ostal do upokojitve. Uveljavil se je kot vodilni strokovnjak za vrste velikih zveri ter velikih rastlinojedov doma in v svetu. Bil je tudi eden pobudnikov prvih sodobnih mednarodnih raziskav rjavega medveda v Evropi.
Bogato znanje je učinkovito prenašal na študente kot predavatelj predmetov o ekologiji in upravljanju prostoživečih živali. Njegova predavanja so mladim raziskovalcem in gozdarjem ostala v spominu po strokovni izvrstnosti, širini, vložkih humorja in vedno novih zanimivih primerih iz narave in družbe. Bil je »rojen predavatelj«; med predavanji je poleg navdušujoče besede polno uporabljal mimiko in celotno telo.
Profesor Adamič je ostal vse življenje tesno povezan tudi z lovstvom. Aktivno je sodeloval v različnih komisijah, bil nepogrešljiv pri šoli za lovske tehnike, svoje znanje je delil tudi v strokovnih člankih v reviji Lovec. Njegovo delo je bilo nagrajeno z vrsto priznanj, med njimi tudi z redom za lovske zasluge.
Na Oddelku za gozdarstvo ga bomo ohranili v spominu kot izjemnega človeka, ki je združeval strokovnost, človeško toplino, ljubezen do narave in hudomušnost.
Pogrešali ga bomo. Naj počiva v miru!