Biologija

Programsko skupino sestavljajo raziskovalci, ki se ukvarjajo z različnimi vidiki biologije rastlin, in sicer: splošno botaniko, taksonomijo, fiziologijo in ekologijo, s potencialnim vplivom na blažitev podnebnih sprememb, trajnostno pridelavo rastlin in razvojem novih tehnologij za izboljšanje kakovosti in varnosti hrane. Skupina za biološko izobraževanje, skupaj z Botaničnim vrtom pridobljeno znanje o biologiji rastlin širi preko vseh ravni izobraževanja ter številnih drugih ekstrakurikularnih dejavnosti.

V okviru DS1 (delovni sklop) Biodiverziteta, želimo posodobiti obstoječe floristične baze podatkov s podatki o avtohtonih, naturaliziranih in invazivnih tujerodnih rastlinskih vrstah v Sloveniji. Študije razširjenosti vodnih rastlin bodo pomagale oceniti stanje vodnih ekosistemov in vpliv ekoloških dejavnikov ter posledic delovanja človeka na vodne ekosisteme. Mahovi v Sloveniji so zelo slabo raziskana skupina rastlin, zato želimo izboljšati znanje na področju njihove taksonomije, razširjenosti in biokemične sestave. Podatke o velikosti genoma višjih rastlin bomo dopolnjevali z morfološkimi analizami svežega in herbarijskega materiala za namen preučevanja biologije in razširjenosti izbranih taksonov.

Glavni cilj DS2 Interakcije rastlin z abiotskim okoljem je na raziskavah posledic stresa pri rastlinah. Raziskali bomo vlogo silicija pri rastlinah v stresnih razmerah. Cilj je preučiti privzem delcev mikroplastike v rastline in razviti slikovne tehnike za sledenje porazdelitve mikroplastike ter ionomskih in presnovnih odzivov rastlin na tkivni ravni. Raziskave mokrišč z daljinskim zaznavanjem bodo doprinesle podatke o razlikah v vitalnosti rastlin v povezavi s hidrološkimi gradienti in globalnimi podnebnimi spremembami. Proučevali bomo biotransformacijo, biodostopnost in strupenost kovin ter inženirskih nanodelcev v povezavi z mikrobnimi združbami v umetnih mokriščih.

V okviru DS3 Interakcije rastlin z biotskim okoljem želimo raziskati mineralne elemente in rastlinske metabolite kot biomarkerje rastlinskih interakcij. Korelativno biokemično slikanje prostorske porazdelitve mineralnih hranil in metabolitov na mestu okužbe rastline s patogeni bomo uporabili, da bi bolje razumeli razlike v metabolnem odzivu tolerantnih in občutljivih rastlin. Študije mikrobioma rastlin, ki hiperakumulirajo kovine in žitnih zrn, bodo pomagale pri načrtovanju mikrobnih inokulumov naslednje generacije za povečevanje pridelka, kvalitete hrane, izboljšano fitoremediacijo in ciljno zatiranje rastlinskih bolezni. Študije reprodukcijske biologije invazivk in mehanizmov delovanja alelopatskih substanc bodo pripomogle k boljšemu gospodarjenju z njimi.

V okviru DS4 Inovativni pristopi za trajnostno kmetijstvo si prizadevamo izboljšati razumevanje transporta kovin v semena za namen biofortifikacije, preučiti bioaktivne spojine za uspešnejše skladiščenje žit in za optimizacijo postopkov obdelave s hladno plazmo za dekontaminacijo semen ter izboljšano kalitev in vitalnost sadik.