Slovenska populacija rjavega medveda (Ursus arctos) je v zadnjih 16 letih v stalnem porastu, kar potrjujejo tudi rezultati najnovejšega genetskega štetja. Ocene kažejo, da je konec leta 2023 v Sloveniji živelo med 695 in 797 medvedov, kar pomeni približno četrtino več kot ob zadnjem štetju leta 2015. Povprečna ocena takratne jesenske populacije je bila 737 osebkov.
Obsežno zbiranje genetskih vzorcev je potekalo jeseni 2023, v njem pa je sodelovalo skoraj 1000 lovcev, gozdarjev in drugih posameznikov. Zbrali so 2863 neinvazivnih vzorcev iztrebkov, iz katerih so laboratorijske analize določile 656 različnih osebkov - 261 samcev in 395 samic.
Z uporabo metode ulova, označevanja in ponovnega ulova so raziskovalci izračunali oceno celotne populacije. Gre za t. i. najnižjo letno (jesensko) oceno, ki že upošteva znano smrtnost pred poleganjem nove generacije mladičev.
Za razumevanje dinamike populacije je bil ključnega pomena tudi prispevek znanstvene skupnosti. Prof. dr. Klemen Jerina z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je na podlagi genetskih podatkov in evidenc o odvzemu medvedov izdelal model napovedi. Po njegovih izračunih se največja letna številčnost rjavega medveda - torej spomladanska ocena po poleganju mladičev - trenutno giblje med 880 in 1050 osebkov, s srednjo vrednostjo okoli 954.
Poleg rasti številčnosti je opazna tudi prostorska širitev populacije. Najizraziteje se ta kaže na območju Zasavja, medtem ko v alpskem prostoru medvede še vedno predstavljajo skoraj izključno samci. Posebno pozornost je pritegnila tudi primorska avtocesta, ki se kaže kot fizična ovira pri širjenju živali proti severozahodu države - v zadnjih desetih letih so raziskovalci na severozahodni strani te prometnice zaznali le 45 osebkov.
Projektna ekipa, ki je izvedla genetsko štetje, je ocenila, da je slovenska populacija rjavega medveda v zelo dobrem stanju. Genetsko spremljanje ne zagotavlja le vpogleda v trenutne številke, temveč postavlja tudi trdne temelje za dolgoročno in odgovorno upravljanje te pomembne zveri v slovenskem prostoru.
Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani s svojimi strokovnjaki aktivno prispeva k razumevanju ekoloških procesov in trajnostnemu sobivanju človeka z divjimi živalmi.
(Vir: arhiv UL BF)