Svetovni dan hrane, ki ga vsako leto obeležujemo 16. oktobra, je pomemben opomnik o izzivih, s katerimi se sooča naš planet pri zagotavljanju varne, kakovostne in dostopne hrane za vse. Letošnje leto je še posebej osredotočeno na trajnostno kmetijstvo, okoljske vplive na pridelavo hrane ter odgovornost vsakega posameznika pri izbiri in potrošnji hrane. Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani aktivno prispeva k iskanju rešitev na teh področjih, s čimer poudarja svojo vlogo v boju proti prehranski negotovosti in v podpori trajnostni prihodnosti.
(FOTO: Mojca Korošec)
Odpornost na antibiotike in sonaravni pristopi k živinoreji
Eno največjih groženj sodobnemu kmetijstvu in zdravju ljudi predstavlja naraščajoča odpornost bakterij na antibiotike, kar je še posebej zaskrbljujoče v živinoreji. Na Oddelku za mikrobiologijo Biotehniške fakultete UL v sodelovanju s podjetjem Elogium razvijamo alternativne rešitve, ki vključujejo probiotike za piščance. Ti dodatek h krmi bolj sonaravno podpira zdravje živali in prispeva k hitrejšemu razvoju brez škodljivih rastnih dodatkov. Na ta način lahko zmanjšamo uporabo antibiotikov v živinoreji, kar predstavlja pomemben korak k večji varnosti hrane in trajnostnemu kmetijstvu.
(FOTO: Bor Slana)
Slovenska samooskrba z zelenjavo – izzivi in priložnosti
Samooskrba z zelenjavo v Sloveniji ostaja velik izziv. Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije znaša samooskrba le 40 %. Povprečen Slovenec letno zaužije 105 kg zelenjave, od tega kar 74 kg sveže, a letna pridelava v letu 2022 je obsegala le 59.000 ton tržnih pridelkov zelenjadnic. Profesorica Ana Slatnar z Oddelka za agronomijo opozarja na težave, ki pestijo slovensko pridelavo: podnebne spremembe, omejene površine za pridelavo, pomanjkanje sezonske delovne sile ter cenovni pritiski iz tujine. Poudarja, da je nakup lokalno pridelane zelenjave ne le podpora domačim kmetom, temveč tudi prispevek k ohranjanju krajine in delovnih mest na podeželju. Kot pravi: »Slovenija se trži kot zelena država in takšno jo ohranjajo slovenski kmetje, ki pridelujejo hrano na slovenskih tleh.«
Napredek v žlahtnjenju rastlin – ključni odgovor na podnebne spremembe
Svetovni dan hrane poudarja pomen trajnostnega kmetijstva in varne hrane za vse. Ključno vlogo pri tem ima žlahtnjenje rastlin, saj omogoča razvoj novih sort, ki se lahko soočijo s podnebnimi spremembami, boleznimi in škodljivci. Na Katedri za genetiko, biotehnologijo, statistiko in žlahtnjenje rastlin Oddelka za agronomijo intenzivno izvajamo žlahtnjenje sort različnih rastlinskih vrst, kot so zelje, konoplja, ajda in pira. Razvili in registrirali smo nove sorte konoplje s specifičnim kanabinoidnim profilom za medicinske namene. V vrtnarstvu smo registrirali prve hibridne sorte zelja in nove vključili v sortno preizkušanje. Prav tako izvajamo monitoring genskih virov jablane, hruške in vinske trte za oblikovanje nacionalne jedrne zbirke. Ohranjanje teh genskih virov je ključno za razvoj novih odpornih sort v prihodnosti.
(FOTO: Bor Slana)
Varnost hrane in zmanjšanje zavržkov v prehranski verigi
Varnost in kakovost hrane sta ključna elementa vsake prehranske verige, od pridelave do potrošnje. Prodekanja za živilstvo Barbka Jeršek izpostavlja nujnost zmanjšanja zavržkov hrane na vseh ravneh prehranske verige, vključno s potrošniki. Z odgovornim odnosom do hrane lahko zmanjšamo negativen vpliv na okolje in zagotovimo, da hrana, ki jo pridelamo, ustrezno služi svojemu namenu – zagotavljanju ustrezne energijske in hranilne vrednosti za človeka. Dovoljšna pridelava zdrave in kakovostne hrane je odvisna od vrste dejavnikov pa tudi od dovoljšne razpoložljivosti delovne sile v kmetijstvu, pravi izr. prof. Majda Černič Istenič iz oddelka za agronomijo, ki poudarja, da so »pravično plačilo ter varni in zdravi delovni pogoji za kmetovanje pogoj za privlačnost kmečkega poklica«.
(FOTO: Bor Slana)
Sodobna živinoreja na prelomnici – trajnost in dobrobit živali
Živinoreja ima že več kot deset tisoč let ključno vlogo pri prireji hrane iz naravnih virov, ki jih ljudje sami ne moremo izkoristiti. V Sloveniji, kjer prevladujejo travnate površine, je živinoreja pomemben del trajnostnega biogospodarstva. Kljub temu se sooča s številnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, nihanje cen krme in gnojil, ter potreba po digitalizaciji in trajnostnih investicijah. Prodekanja Oddelka za zootehniko Tatjana Pirman poudarja, da potrošniki vse bolj zahtevajo etično in trajnostno prirejo hrane, kar sili kmetijstvo k iskanju alternativ, ki izboljšujejo dobrobit živali in zmanjšujejo vpliv na okolje. »Sodobna živinoreja mora uskladiti gospodarsko uspešnost z odgovornim ravnanjem do okolja in živali, kar je ključno za zagotavljanje dolgoročne trajnostne pridelave hrane,« pravi.
Trajnostno kmetijstvo – prihodnost, ki jo gradimo danes
Biotehniška fakulteta UL aktivno sodeluje pri razvoju trajnostnih rešitev, ki odgovarjajo na izzive sodobnega kmetijstva in prehranske varnosti. S sodobnimi raziskavami, inovacijami in izobraževanjem stremimo k vzpostavitvi ravnovesja med povečano pridelavo hrane ter ohranjanjem ekosistemov, izboljšanjem zdravja živali in zagotavljanjem bolj trajnostne prihodnosti za vse.
(FOTO: Bor Slana)
Poleg tega se fakulteta aktivno vključuje v številne mednarodne in nacionalne projekte na področju hrane in trajnostnega razvoja:
Mednarodni projekti:
- Evropsko partnerstvo za trajnost prehranskih sistemov FutureFoodS (partner)
- Tradinnovations - Napreden interdisciplinarni izobraževalni pristop za podporo inovacijam na področju prehranske dediščine (partner)
- Leftover Challenge (partner)
- PIMENTO - Promoting Innovation of ferMENTed fOods (partner)
- EENOVA - Energy Efficiency in regioNal fOod processing Value chAins (partner)
Nacionalni projekti:
- Prilagoditve vinskih kvasovk na podnebne spremembe (vodja)
- Mikroplastika kot vektor mikrobne kontaminacije, okužbe in odpornosti: primer bakterij Campylobacter v proizvodnji perutninskega mesa (vodja)
- Povečanje učinkovitosti protimikrobnih snovi z elektroporacijo (vodja)
- Šolski krožnik - Zdrava in trajnostna prehrana v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (vodja)
- Načini in možnosti uporabe živil, ki niso več namenjena prehrani ljudi kot alternativnih krmil za rejne in družne živali (vodja)
- Kakovost, varnost in pristnost živil in krme na osnovi proteinov žuželk - INPROFF (partner)
- GeoCOOL FOOD - Hladno skladiščenje hrane z rabo plitve geotermalne energije (partner)
- Proučevanje izbranih invazivnih rastlinskih vrst iz rodu Fallopia kot zanesljivih virov bioaktivnih spojin (partner)
- Polno zrno - Povezovanje prehranskih vsebin in organizirane šolske prehrane na primeru polnozrnatih živil (partner)
- Priložnosti za povečanje uživanja lokalnega sadja in zelenjave med prebivalci Slovenije (partner)
- Mutacijska platforma koronavirusnih terapevtskih tarč za študij vpliva mutacij na učinkovitost in izbiro zdravil (partner)
- EIP-ŽUŽ - Valorizacija stranskih proizvodov v rastlinski pridelavi z uvajanjem sodobnih tehnologij krožnega biogospodarstva (partner)
Ob svetovnem dnevu hrane 2024 pozivamo vse deležnike, da prispevajo k trajnostni prihodnosti z odgovornim ravnanjem in podporo lokalni pridelavi hrane. Skupaj lahko oblikujemo prihodnost, ki bo bolj trajnostna in pravična za vse.