Agronomija

Kje so zaposleni naši alumni (diplomanti) Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete, katera raznolika dela opravljajo in kakšne kariere imajo?

 

Zakaj agronomija?
Odločitev za študij agronomije je bila logično nadaljevanje mojega zanimanja za gojenje rastlin, ki se je začelo v Srednji vrtnarski šoli v Celju. Na agronomijo sem prišel s precej usmerjeno ljubeznijo do tropskih rastlin in velikim navdušenjem nad družino orhidej. Študij mi je poleg širokega znanja osnovnih kmetijskih in s kmetijstvom povezanih ved ponudil okolje za raziskovanje tega, kar me je najbolj zanimalo: razmnoževanje tropskih orhidej. Zahvala za to gre prof. dr. Zlati Luthar, ki je to na mojo srečo hitro opazila in mi pomagala znanje o orhidejah poglobiti, rezultat pa je bila s Prešernovo nagrado nagrajena diplomska naloga. Ta dojemljivost in iskrena želja pomagati študentom odstreti tančico znanosti, morda celo odkriti kaj novega ter doseči zastavljeni cilj je najpomembnejša esenca vsakega profesorja in posledično vsake dobre univerze. Na krilih tega uspeha sem nato s sošolcem Romanom takoj po zaključku študija skočil v ocean orhidej.

Znanja, pridobljena med študijem, pridejo prav vsak dan, tudi tista, ki se med študijem niso zdela pomembna in zanimiva. Izkaže se, da sta prav vsak predmet in tema del velikanske sestavljanke z imenom kmetijstvo. Bodočim študentom sporočam, da sestavljanka ni končana, ko prejmeš diplomo – precej koščkov je treba dodati tudi po koncu študija, verjetno vse do upokojitve.
 
Asociacija na BF: Poleg vseh študentskih družabnih dogodivščin in s tem povezanih sladkih ter kislih epizod odraščanja se res pogosto spomnim na posamezna predavanja določenih profesorjev, kjer sem/smo se počutili, kot da smo v gledališču, kar je umetnost. Čas na srečo povzroči amnezijo vseh duhamornih predavanj, v spominu ostanejo predvsem zabavna in zanimive epizode. Z veseljem bi zavrtel čas nazaj v prvi letnik.

Zaradi vsega tega ostajam v stiku z Univerzo. Tudi jaz bi rad navdušil kakšnega študenta, tako kot so profesorji navdušili mene.

2020

[Zakaj delodajalci cenijo inženirje s področja agronomije?]

V sistemu KGZS je združenih več pravnih oseb, ki med drugim zaposluje strokovnjake s področij gozdarstva, agronomije, zootehnike ter živilstva in prehrane in veterine. Med službami je najštevilčnejša Javna služba kmetijskega svetovanja, ki se izvaja v okviru KGZS na Sektorju za kmetijsko svetovanje ter v 8-ih kmetijsko-gozdarskih zavodih. Ta služba zaposluje 315 kmetijskih svetovalcev. Najpomembnejše delo kmetijskega svetovalca je svetovanje kmetovalcem za dvig konkurenčnosti, ki se kaže kot več in boljši pridelki in izdelki, bolj kakovostna in ekonomična pridelava s pomočjo tehnoloških ukrepov in s prenosom znanja in izkušenj v prakso. Kmetijski svetovalci so tudi vez med kmetijami in državnimi organi, ki delujejo na kmetijskem področju, pri tem so pomembni Ministrstvo Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja in druge ustanove.

Področja dela kmetijskega svetovalca so:

• svetovanje v zvezi s tehnološkim, gospodarskim in okoljevarstvenim področjem opravljanja kmetijske dejavnosti,
• svetovanje in pomoč pri izdelavi razvojnih načrtov za kmetijska gospodarstva,
• svetovanje in pomoč pri uveljavljanju ukrepov kmetijske politike,
• svetovanje in pomoč pri organizaciji in delovanju rejskih organizacij, organizacij pridelovalcev in drugih oblik proizvodnega združevanja kmetijskih pridelovalcev,
• svetovanje na področju kmetijskih in s kmetijstvom povezanih predpisov.

Nekateri od zaposlenih so usmerjeni v vodenje, usmerjanje in koordinacijo dela JSKS ter usposabljanje svetovalcev. Ob splošnih nalogah, ki izhajajo iz potreb posameznih sektorjev kmetijske pridelave, je pomembno tudi zagotavljanje skladnega razvoja podeželskih območij, okoljevarstveni vidiki kmetovanja, skrb za biodiverzitete ter nenazadnje krepitev odpornosti kmetov na podnebne spremembe. Kmetijski svetovalci imajo tudi pomembno vlogo pri izvajanju ukrepov kmetijske politike.

V KGZS bodo v prihodnjih letih potrebovali nove, usposobljene kadre z veliko raznovrstnih znanj, ki bodo praktično usposobljeni prevzemati naloge v javni službi kmetijskega svetovanja. Projekcije kažejo, da bodo dolgoročno v naslednjih desetih letih zaradi upokojevanja zaposlili na novo do 2/3 sedanje strukture, konkretno pa več kot 74 v naslednjih petih letih. Trenutno že zaposlujejo prve generacije pripravnikov.

Poleg osnovnih znanj, povezanih s pridelavo rastlin in rejo živali, so zanje zanimivi bodoči zaposleni, ki dobro obvladajo veščine komunikacije, poznajo delovanje ukrepov kmetijske politike, znajo delati v skupinah in so hkrati samostojni in suvereni na svojem strokovnem področju, dobro obvladajo tuje jezike ter znajo nastopati v javnosti in se znajo pisno izražati.

V KGZS imajo dobro delovno okolje, sodelavci delujejo samostojno, hkrati pa je prisotnost timskega dela in medsebojne podpore različnih nivojev znotraj službe zagotovilo, da se izzivi kmetov in podeželja kakovostno rešujejo.

2019
 
Kdo?
Sva mož in žena, Uroš in Valentina Kavčič, sva bivša študenta BF, sva kmeta in podjetnika, predvsem pa v svojem poslu uživava. Kar počneva in ustvarjava, je del našega življenja. Najino poslanstvo je združiti sodobno s tradicijo oz. izdelke pripraviti na nov inovativen način ter potrošniku ponuditi tisto, kar si želi.

Zakaj agronomija?
Enostavno, ni lepšega poklica kot delo v naravi, biti svoboden, agronomija odpira poslanstva na ogromnem področju, le najti je potrebno svoj košček zemlje, kjer si gospodar.

Asociacija na BF?
Joj, tega je kar nekaj! :-) Prvo, kar pade na misel, so predavatelji, ki jih ne pozabiš (dr. Štampar, dr. Hudina, dr. Veberič ...). Aja, pa da ne pozabim nabiranja rožic na Vremščici za herbarij z dr. Batičem, če se prav spominjam. Skratka, obdobje, preživeto na fakulteti, je bilo nepozabno!

2018
 
Za študij na Biotehniški fakulteti na Oddelku za agronomijo sem se odločil zato, ker je eden od redkih, ki omogočajo delo na prostem in stik z naravo. V kmetijstvu je velikokrat uspeh neposredno viden v podobi rasti rastline in pridelka, kar nudi veliko večje zadovoljstvo kot kakšni virtualni rezultati ali pohvale, ki ti jih šef pošlje po e-pošti. Poleg tega je vzdušje na samem oddelku izjemno domače, saj so nam profesorji že ob najmanjšem zanimanju pripravljeni ponuditi ves svoj čas in pomoč (Peter Lovšin, dipl. inž. agr. (UN)).

2017