Agronomija

Sodelujoče RO 

• Geološki zavod Slovenije
• KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Maribor

Vsebinski opis projekta 

V okviru projekta "Razvoj trajnostnih kmetijskih praks za zmanjšanje vpliva nitratov na tla in kakovost podzemne vode (NITRAT)" se osredotočamo na izzive izvajanje sodobnih kmetijskih praks in vpeljava tehnoloških rešitev pri kmetovanju s ciljem varovanja voda pred onesnaženjem z nitrati ter kako kmetovalce spodbuditi k izvajanju ukrepov skupne kmetijske politike. Zaradi varstva podzemnih voda, ki so ključni vir pitne vode v naši državi, je celotno območje Slovenije opredeljeno kot ranljivo območje. To pomeni, da morajo kmetijska gospodarstva gnojiti takrat, ko rastline hranila potrebujejo za svojo rast in razvoj, odmerke hranil prilagajati potrebam rastlin, uporabljati pri tem tehnično ustrezno mehanizacijo in imeti zagotovljene zadostne zmogljivosti za skladiščenje živinskih gnojil, za obdobje, ko je gnojenje kmetijskih zemljišč v Sloveniji prepovedano. Rastline za svojo rast in razvoj potrebujejo hranila. Dušik je rastlinsko hranilo, ki pospešuje rast zelenih rastlin. Rastlina ga iz tal dobiva v nitratni in amonijski obliki. Z gnojenjem se tlem vrača tista rastlinska hranila, ki so bila jeseni s pridelki odnesena s kmetijskih zemljišč. Hranila, ki jih rastline ne porabijo in ostanejo v tleh, se lahko izperejo in pronicajo v vode, kar povzroča onesnaženje. Da bi preprečili onesnaževanje voda z nitrati zaradi gnojenja, je Slovenija pripravila operativni program izvajanja ukrepov zmanjšanja vnosa dušika v tla, ki je uveljavljen v Uredbi o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Omejitve in ukrepi iz te Uredbe so obvezni za vsa kmetijska gospodarstva v Sloveniji. Pripravljene so tudi smernice kot pomoč kmetom, svetovalni službi pri izvajanju zahtev.

Projekt bo bolj podrobno obravnaval aluvialne vodonosnike podzemne vode, ki so v slabem stanju. Dobršen del teh vodonosnikov je iz razloga varovanja vodnih virov za namen rabe pitne vode ustrezno varovan z uredbami o vodovarstvenih območjih. Vodovarstvena območja so leta 2021 obsegala 3.532 km2, kar je 17,4 % kopne površine Slovenije. Vendar ni še dosežen cilj, da bi bila vsa zajetja za javno oskrbo s pitno vodo zavarovana z aktom na državni ravni. Z vodovarstvenimi območji in vodovarstvenimi režimi na teh območjih varujemo pitno vodo, ki se uporablja za javno oskrbo prebivalstva ali pa je tej javni oskrbi namenjena v bodoče. Na teh območjih z različnimi stopnjami varovanja leži 16% vseh kmetijskih zemljišč in 20% njiv v Sloveniji. V različnih nalogah (CRP VVO, CRP TriN, ARRS URAVIVO, EIP VODE, doktorske dizertacije) smo v preteklosti že ocenili učinkovitost izbranih kmetijskih praks in omejitev iz VVO uredb in SKP na podzemne vodne vire na nekaterih bolj izpostavljenih območjih (Dravsko-Ptujsko polje, Krško-brežiško polje), pri čemer smo pripravili bilance hranil (kmetijstvo, urbani izpusti, naravno ozadje). Iz preteklih projektov smo ugotovili, da obstaja veliko administrativnih rešitev v obliki ukrepov in omejitev, a se vedno ustavi pri kakovosti izvedbe (doslednost) in pri interesu za izvajanju v praksi (stroški izvajanja, nezainteresiranost). Izziv je kako nadgraditi oz. oblikovati spremembe ukrepov in omejitev SKP, da izboljšamo interes in kakovost izvedbe. Rezultati projekta bodo pomembni kot podlaga za ukrepanje na sistemski (strateški načrt, uredbe, konvencije, direktive, strategije, strateški načrt) in praktični ravni (prenos znanja v prakso).

Cilj projekta je spodbuditi izvajanje sodobnih kmetijskih praks in vpeljava tehnoloških rešitev pri kmetovanju s ciljem varovanja voda pred onesnaženjem z nitrati v Sloveniji. Glavno raziskovalno delo bo razdeljeno na 5 korakov:

(1) Analiza, nadgradnja in spremljanje kmetijskih praks in tehnoloških rešitev za zmanjšanje obremenjenosti tal in podzemne vode z nitrati iz kmetijskih virov,

(2) Analiza in meritve vsebnosti nitratov v tleh in podzemni vodi,

(3) Modeliranje predlaganih okoljskih (vodno telo) in socio-ekonomskih (kmetijsko gospodarstvo) ukrepov za zmanjšanje obremenjenosti tal in podzemne vode z nitrati iz kmetijskih virov,

(4) Presoja in predlogi sprememb ukrepov in omejitev okoljske in skupne kmetijske politike v Sloveniji, in

(5) Prenos znanja o kmetijskih praksah in tehnoloških rešitvah, ki zmanjšajo vpliv nitrata na tla in podzemno vodo na kmete in strokovno javnost.

Sestava projektne skupine 

Biotehniška fakulteta UL - Vodilna RO

28495 - Matjaž Glavan (R)

19259 - Vesna Zupanc (R)

10024 - Marina Pintar (R)

10584 - Andrej Udovč (R)            

21843 - Anton Perpar (R)             

54403 - Janja Rudolf (R)              

Geološki zavod Slovenije – sodelujoča RO

35387 - Anja Koroša (R)

32051 - Sonja Cerar (R)

01259 – Nina Mali (R)

17247 - Miroslav Medić (T)

56294 - Nejc Bizjak (T)

KGZS Kmetijsko gozdarski zavod Maribor – sodelujoča RO

25513 - Tamara Korošec (R)

54409 - Gregor Kramberger (R)

52678 - Mojca Hribernik (R)

Faze projekta in njihova realizacija 

DS1 KMETIJSKE PRAKSE IN TEHNOLOGIJE ZA ZMANJŠANJE NITRATOV V PODZEMNI VODI (1-30 mesec) (vodi KGZS KGZ MB, sodelujoča UL BF)

1.1 Pregled obstoječih kmetijskih praks oz tehnologij za zmanjšanje nitrata (1-4 mesec) (KGZS KGZ MB, UL BF)

1.2 Možnosti nadgradnje kmetijskih praks in tehnologij (4-6 mesec) (KGZS KGZ MB, UL BF)

1.3 Nadgradnja in spremljanje kmetijskih praks in tehnoloških rešitev za zmanjšanje obremenjenosti tal in podzemne vode z nitrati iz kmetijskih virov (1-30 mesec) (KGZS KGZ MB, UL BF)

DS2 ANALIZE IN MERITVE NITRATOV (1-24 mesec) (vodi GeoZS, sodelujoče KGZS KGZ MB, UL BF)

2.1 Analize podatkov obstoječih in arhivskih programov monitoringa stanja voda (1-24 mesec) (GeoZS)

2.2 Nitratni monitoring (6-24 mesec) (GeoZS)

2.3 Izotopska sestava vode in dušika (6-24 mesec) (GeoZS)

2.4 Mikrobna DNA v vodnem viru (6-24 mesec) (BF UL)

2.5 Rastlinski in talni nitratni testi (6-30 mesec) (KGZS KGZ MB)

2.6 Lizimetri na testnih poljih in ocena vpliva kmetijskih praks na zmanjšanje obremenjenosti tal in podzemne vode z nitrati (6-24 mesec) (GeoZS)

DS3  MODELIRANJE PREDLAGANIH OKOLJSKIH IN SOCIO-EKONOMSKIH UKREPOV (18-30 mesec) (vodi UL BF)

3.1 Scenariji kmetijskih praks in ukrepov z vidika okoljske sprejemljivosti na ravni izbranih vodnih teles podzemne vode (18-30 mesec) (BF UL)

3.2 Scenariji kmetijskih praks in ukrepov z vidika socio-ekonomske sprejemljivosti na ravni izbranih kmetij (18-30 mesec) (BF UL)

DS4 UKREPI IN OMEJITVE OKOLJSKE IN SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE (6-24. mesec) (vodi UL BF, sodelujoče GeoZS, KGZS KGZ MB)

4.1 Presoja ukrepov SKP iz vidika kmetijskih praks in omejitev za zmanjševanje izgub nitratov v okolje (24-33 mesec) (UL BF, KGZS KGZ MB, GeoZS)

4.2 Predlogi sprememb ukrepov in omejitev za zmanjšanje vpliva nitratov na tla in podzemno vodo (30-36 mesec) (UL BF, KGZS KGZ MB, GeoZS)

DS5 PRENOS ZNANJA, DISEMINACIJA IN VODENJE PROJEKTA (1-36 mesec) (vodi UL BF, sodelujoče GeoZS, KGZS KGZ MB)

5.1 Prenos znanja (1-36 mesec) (BF UL, GeoZS, KGZS KGZ MB)

V okviru “Partnerstva za pitno vodo”, ob podpori MOPE, načrtujemo vsaj naslednja srečanja oz. delavnice s ključnimi deležniki:

• Predstavitev projekta, individualne delavnice s kmeti na izbranih območjih podzemnih vodnih teles z zbiranjem informacij in prenosom znanja (1-6 mesec);
• Delavnica oz. spletni tečaj s kmeti o učinkovitih in strokovno podprtih kmetijskih praksah tehnologije pridelave in natančni uporabi gnojil na območju podzemnih vodnih teles. Delavnice bomo organizirali kot obeležitev Svetovnega dne voda (22. marec) ali Svetovnega dne Zemlje (22. april) ali Svetovnega dne hrane (16. oktober) (6-36 mesec);
• Izobraževalni spletni tečaj kmetijskih svetovalcev specialistov odgovornih za promocijo ukrepov in omejitev Nitratne direktive, vodne vire, okolje, tehnologije pridelovanja ter tudi terenskih svetovalcev z namenom prenosa znanja na osebe, ki imajo največ stika in najvišjo stopnjo zaupanja pri končnih uporabnikih (27-36 mesecev);
• Zaključna predstavitev projekta in strokovno srečanje s predstavitvami končnega poročila projekta (MOPE, MNVRP, MKGP, ARSO, KGZS, SKZGS, Vodovodna podjetja, kmetje, ...) (34-36 mesec).

5.2 Diseminacija (24-36 mesec) (BF UL, GeoZS, KGZS KGZ MB)

5.3 Koordinacija projekta (1-36 mesec) (BF UL)