Akronim:
LIFE IP RESTART
Oddelek:
Oddelek za agronomijo
Tip projekta:
EU projekti
Vrsta projekta:
LIFE
Vloga na projektu:
Partner
Trajanje:
01.01.2022 - 31.12.2030
Vrednost sofinancerja:
328.562,00 €
Vrednost projekta BF:
565.997,00 €
Vrednost projekta skupaj:
17.158.062,00 €
Vodja projekta na BF:
Zupanc VesnaSpletna stran projekta:
PovezavaStrateški projekt LIFE IP Restart: Povečanje predelave odpadkov v koristne izdelke s pripravo okolja za krožno gospodarstvo v Sloveniji (2022 – 2029) si prizadeva za bolj gladek prehod Slovenije v krožno gospodarstvo. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo RS, ki je vodilni partner, bo skupaj s petnajstimi partnerji razvijalo možnosti za večjo predelavo odpadkov v nove uporabne izdelke, zlasti v gradbenem in rudarskem sektorju. Ker »odpadek šteje« (kar je glavni slogan našega projekta), bo še posebej pomembnih šest demonstracijskih akcij s pilotnimi rešitvami za izbrane tokove odpadkov, ki bodo širše uporabljene tudi po zaključku projekta. Z uvedbo komplementarnih tehničnih, digitalnih, okoljskih in družbenih rešitev bomo tako prispevali k bolj trajnostnemu izkoriščanju naravnih virov in prehodu v krožno gospodarstvo. To so tudi cilji Programa ravnanja z odpadki in Programa preprečevanja odpadkov Republike Slovenije, ključnega nacionalnega dokumenta za projekt Life IP Restart.
S projektom ponovno do rodovitnih tal
Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani je kot projektni partner vključena v akcijo, kjer pripravlja rodovitne zemljine za oživitev površinskih kopov. Slednjim je skupno, da jim ob koriščenju rudarske pravice odstranimo vrhnji, rodovitni del tal. Tla v naravi imajo fizikalne in geokemične lastnosti, ko se jih izkoplje in s tem poruši njihova struktura, jim rečemo zemljine. Termin »zemljina« označuje zemeljski izkop rodovitnega ali nerodovitnega dela tal, ki nastane pri gradbenih delih in se lahko uporabi za vzpostavitev tehnogenih tal, izboljšanje pridelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč ali za namensko pripravljene zemljine. Ekipo na LIFE projektu Restart na BF UL sestavljajo doc. dr. Vesna Zupanc s Katedre za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora ter ekonomiko in razvoj podeželja ter prof. dr. Helena Grčman in doc. dr. Marko Zupan s Centra za pedologijo in varstvo okolja, Oddelek za agronomijo.
Obseg kmetijskih zemljišč se v Evropi in Sloveniji vztrajno zmanjšuje, zaradi česar izgubljamo potencial za pridelavo hrane in samooskrbno sposobnost. Poleg omejevanja pozidave je med glavnimi cilji Strategije EU za tla do leta 2030 (EU Soil Strategy for 2030) sanacija degradiranih območij, za kar so potrebni ustrezni materiali. Dostopnost rodovitnih zemljin s primernimi lastnostmi je pogosto ena izmed glavnih omejitev za ustrezno sanacijo. Medtem ko se pri rekultivaciji za spodnje plasti lahko uporabi manj rodovitne zemljine ali celo inertni gradbeni ali industrijski ostanki, je za zgornje plasti (vsaj 50 cm) potrebno uporabiti zemljine s primernimi fizikalnimi, biološkimi in kemijskimi lastnostmi. Te so odvisne od namena končne rabe območja. Za kmetijsko rabo moramo poleg ustreznih fizikalnih in kemijskih lastnosti, ki zagotavljajo rodovitnost namenskih zemljin, upoštevati tudi, da ne vsebujejo prekomernih koncentracij potencialno nevarnih snovi.
Namen in cilj akcije, ki jo vodi Biotehniška fakulteta UL na projektu Restart, je razvoj tehnologij za pripravo namenskih, rodovitnih zemljin z vključevanjem anorganskih in organskih odpadkov, ki nastajajo pri gradbenih delih ali površinskih kopih in drugih industrijskih procesih. Glavne skupine odpadkov, kjer je delež recikliranja v Sloveniji nižji od Evropske unije, so komunalno blato, nenevarni odpadki v gradbeništvu in odpadki iz rušenja objektov. Na BF UL proučujejo, kako lahko nerodovitne zemljine z dodatki sekundarnega izvora izboljšamo in tako zagotovimo rodovitne mešanice, ki omogočajo varno ozelenitev prostora ali celo pridelavo hrane. Pomembno je, da so vključeni tudi organski dodatki, kot so komposti iz komunalnih odpadkov in ustrezno predelana blata komunalnih čistilnih naprav, tako z vidika njihove hranilne vrednosti kot trajnostnega gospodarjenja z organsko snovjo in ogljikom. Poleg kakovosti in odmerjanja dodatkov je izziv način mešanja, ki mora zagotoviti ohranjanje ali izboljšanje naravne strukture zemljin. Dosedanje raziskave na tem področju so redke.
Več o projektu LIFE IP Restart na spletni strani vodilnega partnerja – Ministrstva za okolje, podnebje in energijo www.life-restart.si