Zaključna konferenca projekta EIP Modrozelena: Spirulina, superživilo slovenskih kmetij

10.04.2025 je potekla konferenca projekt EIP Modrozelena: Superživilo slovenskih kmetij, ki je sofinanciran skupaj s Programom razvoja podeželja ter desetimi člani partnerstva. Partnerji se ukvarja z vpeljavo gojenja mikroalge spiruline v slovenski prostor, v katerem je trenutno slovenskim potrošnikom na voljo spirulina, ki je v veliki večini uvožena s sosednjih držav EU in držav izven EU.

Picture2

(FOTO: Liza Zavrl)

Projekt želi dejavnost gojenja spiruline vpeljati v Slovenijo ter jo hkrati pripeljati bližje potencialnim slovenskim pridelovalcem, za katere so člani pripravili tehnološka navodila pridelave in osnutek standarda pridelane spiruline, kakor tudi pripravili izdelke s spirulino, ki jih pridelovalci lahko prodajo na lokalnem trgu. Narejena sta bila tudi ekonomika pridelave spiruline, na pridelovalnih površinah 7,5 m2 in 500 m2, in načrt trženja, ki omogočata potencialnim pridelovalcem spiruline lažji vstop v dejavnost gojenja spiruline. Tekom projekta se je tudi izkazalo, da je potrebno zakonodajo v Sloveniji prilagoditi na prihodnost gojenja alg, saj jih, poleg gojenja za prehrano ljudi, prehrano živali, bioaktivnih spojin za farmacijo, kozmetiko, lipidov za biogoriva…, lahko tudi umeščamo v zgodbe krožnega gospodarstva.

Picture1

(FOTO: Liza Zavrl)

Picture3

(FOTO: Liza Zavrl)

V projektu so tako potekali trije praktični preizkusi, kjer se člani osredotočajo na optimizacijo gojenja spiruline, na kreacijo izdelkov s spirulino, ki imajo daljši rok trajanja ter uporabo spiruline slabše kakovosti na kmetijah kot biostimulant.

Picture4

(FOTO: Liza Zavrl)

Ustvarjena je bila tudi neformalna mreža pridelovalcev in predelovalcev spiruline, ki skupaj nastopajo na trgu pod blagovno znamko Modrozelena. Gojenje spiruline si lahko ogledate v živo, na Demonstracijskih farmah v Ajdovščini in Ljutomeru, na kmetiji Studen in kmetiji Rudolf (ob predhodnem dogovoru) tudi po zaključku projekta.

Povzetki rezultatov projekta bodo na voljo na spletni strani EIP projekta, kakor tudi na spletni strani članov in MKGP.

 

Povzetki nagovorov in predavanj

Prof. dr. Marina Pintar, dekanja BF

V uvodnem pozdravu je dekanja Biotehniške fakultete pozdravila vse zbrane predavatelje in goste, še posebej gosta iz Ministrstva za kmetijstvo (MKGP), mag. Uroša Zgonca. Poudarila je pomen raziskovalno razvojnih projektov EIP Sodelovanje za povezovanje raziskovalcev, kmetovalcev in podjetij, ki se ukvarjajo z razvojem tehnologij in prenosom znanja do kmetov. Zaradi interdisciplinarne narave je Biotehniška fakulteta s svojimi raziskovalci in pedagoškimi delavci med vodilnimi inštitucijami v Sloveniji na področju naravoslovno-tehničnih ved. V okviru Centra algnih tehnologij se BF aktivno raziskovalno-razvojno vključuje tudi na specialno področje gojenja sladkovodnih (mikro)alg. EIP projekt »MODROZELENA: Spirulina, superživilo s slovenskih kmetij« je pomemben projekt, ki želi nuditi kmetijam potrebna znanja in izkušnje za samostojno gojenje, predelavo in trženje spiruline za prehrano ljudi, spodbuditi potencialne investitorje v zagon te inovativne dejavnosti z visokim tržnim potencialom, razviti tehnologije predelave spiruline v lokalnem okolju v varne prehranske izdelke z daljšim rokom trajanja in visoko hranilno vrednostjo, izboljšati obstoječ proces proizvodnje spiruline v smeri upoštevanja lokalnih pridelovalnih razmer, učinkovitosti in varovanja naravnih virov, pripraviti predloge za primerne pravno-formalne okvirje dejavnosti gojenje alg za prehrano ljudi v Sloveniji, vzpostaviti podporno okolje za dejavnost gojenja alg za prehrano (zakonodaja, priporočila…) in pripraviti tehnološka navodila in osnutek standardov proizvodnje in predelave spiruline v Sloveniji. Članom projektnega tima je čestitala za pripravo referatov in vsem udeležencem zaželela uspešno konferenco.

Uroš Zgonec, vodja Sektorja za ribištvo na MKGP je zbor pozdravil v imenu Ministrstva z kmetijstvo gozdarstvo in prehrano. Poudaril je, da je področju gojenja alg še precej nedorečenih pravnih in organizacijskih vidikov. Potrebno bo delati na pripravi zakonodaje in uvrstiti gojenje spiruline v zakon o kmetijstvu. Sedaj spirulina ni vključena v sheme podpore Skupne kmetijske politike ali nacionalne programe, ki so bolj usmerjeni v tradicionalne kulture. Obstajajo možnosti za pridobivanje sredstev prek razpisov za inovacije (npr. Program razvoja podeželja), a ti so konkurenčni in zahtevajo obsežno dokumentacijo. Spirulina je v EU že dolgo uveljavljena kot varno živilo, zato ne spada med "nova živila" po Uredbi (EU) 2015/2283, kar je prednost v primerjavi z drugimi mikroalgami. Kljub temu obstajajo specifične zahteve glede varnosti hrane in higienskih standardov (Uredba (EC) št. 178/2002 in (EC) št. 852/2004): ključno je preprečevanje kontaminacije s patogeni (npr. Salmonella, E. coli), težkimi kovinami (npr. svinec, arzen) ali cianotoksini, ki jih lahko proizvajajo druge vrste alg, če pride do mešanja kultur. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) izvaja redne inšpekcije objektov za pridelavo spiruline. To vključuje preverjanje čistoče bazenov, kakovosti vode in postopkov sušenja ali pakiranja.

 

Robert Reinhardt, lastnik in ustanovitelj podjetja AlgEn d.o.o., ki je vodilni partner projekta
»Algne biotehnologije in njihov pomen v svetu«

-        Trenutno stanje algnega sektorja v Sloveniji

-        Tradicija uporabe spiruline, prvič opisana že leta 1521

-        Primeri algnih farm po svetu

-        ocene letne proizvodnje algnih produktov in spiruline

-        Algni produkti

1

2

Borut Lazar, AlgEn d.o.o. »Biologija pridelave spiruline«

3

4

5

Tanja Zrnec Drobnjak, UL BF »Mikroalge in spirulina kot rastlinski biostimulanti«

6

7

8

9

Damjan Jerič, KGZS Zavod Murska sobota, »Ekonomija pridelave spiruline«

  • Pomanjkljivi podatki o poreklu izdelkov na trgu

10

11

 

Praktične izkušnje gojenja spiruline na kmetiji

Svoje izkušnje so predstavili projekti partnerji Kmetija Studen (Peter Studen), Kmetija Rudolf (Lara Resman) in Janez Rakovec, edini slovenski tržni pridelovalec spiruline, ki imam tudi certifikat za ekološko pridelavo spiruline. Lara Resman se je za gojenje mikroalg navdušila tekom doktorskega študija. Svoje izkušnje iz raziskav je želela prenesti na domačo kmetijo. Po koncu projekta namerava spirulino pridelovati za samooskrbo. Peter Studen se je za gojenje spiruline odločil zaradi zagotavljanja dodatnega prihodka v vse bolj nepredvidljivih razmerah za pridelavo (suša). Tekom projekta je sam postavil rastlinjak za bazen s spirulino in trenutno ob podpori podjetja AlgEn že dela na povečanju kapacitet. Janez Rakovec je poudaril, da se mu je vložen angažma v pridelavo spiruline do sedaj finančno splačal, in da bi priporočal tudi drugim kmetom, da se lotijo pridelave. Za ekonomski uspeh je ključno poleg pridelave tudi trženje, pri čemer je inovativen in je zgradil blagovno znamko EkoJanez, ki se je na slovenske trgu dobro prijela ter že uveljavila, zato razmišlja o povečanju kapacitet pridelave.

Doc. dr. Rok Mihelič, UL BF, »Možne koristne kmetijske rabe izrabljenega gojitvenega medija po žetvi spiruline«

  • Odpadna voda iz pridelave mikroalg, ki jo je možno uporabiti za namakanje
    • Vsebnost dušika je sorazmerno nizka
    • Velika vsebnost kalija in natrija, kar je lahko problem
    • Prisotne kovine ne predstavljajo nevarnosti za onesnaževanje okolja
    • Potrebno je 10-kratno redčenje vode, da namakanih tal ne zasolimo
    • Kakovost vode mora biti v skladu z Uredbo (EU) 2020/741 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 2020 o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode
    • Analizirane vode so mikrobiološko neoporečne, prav tako je pod mejo biokemijska potreba po kisiku. Motnost in neraztopljene snovi so bile na mejno vrednostjo.

12

Ana Schwarzmann, UL BF, »Potencialne ne-kmetijske površine v Sloveniji za gojenje spiruline in mikroalg«

V okviru naloge preučevanja nekmetijskih površin v Sloveniji smo se osredotočili na degradirana oziroma funkcionalno razvrednotena območja. To so območja, ki niso zadostno izkoriščena ali pa imajo vidni vpliv predhodne rabe in posledično zmanjšano uporabno vrednost. Degradirana območja zaradi slabe kakovosti tal ali zaradi odsotnosti tal niso primerna za tradicionalno kmetijsko pridelavo. Pri uvedbi kmetijske pridelave brez tal, kamor sodi tudi pridelava mikroalg, pa bi lahko s pridom izkoristili že obstoječe objekte in hkrati za aktivnosti, ki ne potrebujejo zdravih kmetijskih tal le-ta zaščitili. Ugotovili smo, da je od 2200 ha degradiranih območij v Sloveniji okoli 800 ha zelo primernih, 500 ha območij pa optimalnih za gojenje spiruline ali mikroalg. Na teh območjih so prisotni večji objekti, ki bi jih bilo možno predelati in izkoristiti, ali pa gre za prazne, utrjene površine, na katere bi bilo možno postaviti novo infrastrukturo. S tehnologijami, kot je gojenje mikroalg, ni potrebno posegati v kmetijska zemljišča, ki jih v Sloveniji primanjkuje, ampak lahko izkoristimo območja, kjer tal ni ali pa so ta degradirana.

Manca Stegnar, Manca Zaverl, KGZS Zavod Kranj, »Krepitev zakonodajnih okvirov pridelave spiruline: Razumevanje izzivov in priložnosti«

  • Gojenje spiruline uvrščamo pod akvakulturo oz. rejo vodnih organizmov.
  • V okviru projekta je bila predlagana sprememba definicije akvakulture, pri čemer se med vodne organizme uvrsti tudi alge
  • V okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji je možna registracija dejavnosti »Vzreja in predelava vodnih organizmov«, pogoje je, da ima kmetija v uporabi najmanj 1 ha primerljivih kmetijskih površin.
  • SKD 10.200 Predelava in konzerviranje rib, rakov in mehkužcev à zaenkrat so vključene samo morske alge, potrebno bo spremeniti definicijo in vključiti tudi sladkovodne alge.
  • Potrebno bo zagotoviti nepovratna sredstva za naložbe – na trenutne ESPRA razpise pridelovalci mikroalg še ne morejo kandidirati.

13

14

Maša Škrlep, BC Naklo, »Prehranska vrednost spiruline«

  • Spirulina ima izjemno bogato hranilno sestavo in številne pozitivne učinke na zdravje. Je pomembna surovina v prehrambni in farmacevtski industriji.
  • Vsebuje vse esencialne aminokisline
  • Protivnetno in prebiotično delovanje
  • Visoka ravan B kompleksa
  • Visoka biorazpoložljivost železa
  • Raziskave kažejo, da uživanje spiruline zmanjša tveganje za srčno-žilne bolezni in ugodno deluje na imunski sistem.

Degustacija izdelkov iz spiruline

V BC Naklo so pripravili jogurt, maslo in skuto s spirulino, na kmetiji Mahne so pripravili pekovske izdelke s spirulino: nabiralniški žepki in liofilizirane ploščice s spirulino, poskusiti je bilo možno tudi svežo in suho spirulino pridelovalcev EKO Janez in Kmetija Studen.