Nova rešitev za invazivne rastline: varno kompostiranje namesto sežiga?
Invazivne tujerodne rastline postajajo eden največjih izzivov v Sloveniji in svetu, saj ogrožajo biotsko raznovrstnost, povzročajo gospodarsko škodo in vplivajo na zdravje ljudi. Ključ do uspešnega obvladovanja teh vrst je zgodnje ukrepanje, še preden se ustalijo in začnejo širiti. Žal je veliko invazivnih rastlinskih vrst v Sloveniji že močno razširjenih, zato je njihovo odstranjevanje iz narave postalo nujno.
A kaj narediti z odstranjenim rastlinskim materialom, da ne povzročimo dodatnega širjenja? Do zdaj je veljalo, da je edina varna rešitev sežig. Nova raziskava slovenskih znanstvenikov pa prinaša presenetljivo odkritje: nadzorovano kompostiranje v določenih pogojih je lahko enako učinkovito pri uničenju semen in razmnoževalnih delov teh rastlin.
Slika 1: Kovinski zaboj (FOTO: Simona Strgulc Krajšek)
Prva raziskava na svetu s tako širokim naborom invazivnih vrst
V raziskavi, ki je potekala v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana in podjetjem Voka-Snaga, so znanstveniki zbrali semena in razmnoževalne dele kar 30 različnih invazivnih rastlinskih vrst, ki so prisotne v Sloveniji in Evropi. Nato so ta material vključili v enega od procesov predelave organskih odpadkov v Regijskem centru za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana.
Slika 2: Plodovi invazivk (FOTO: Simona Strgulc Krajšek)
RCERO Ljubljana izvaja kompostiranje v tunelih s kontroliranim vpihovanjem zraka, kar omogoča natančno uravnavanje temperature v kompostnih kupih. Ta faza traja dva do tri tedne in vključuje vse odpadke iz rjavih zabojnikov ter zeleni odrez z vrtov, parkov in javnih površin.
Raziskava je bila prva na svetu, ki je preverila preživetje tako širokega nabora invazivnih rastlin hkrati. Poskuse sta v okviru magistrskih nalog opravila študenta Sabina Tomše in Nejc Gorjan pod mentorstvom doc. dr. Simone Strgulc Krajšek s Katedre za botaniko in fiziologijo rastlin.
Rezultati: nobeno seme ali razmnoževalni del ni preživel
Rezultati so jasni in obetavni: nobeno seme in noben drug del rastline, ki omogoča vegetativno razmnoževanje (korenike, gomolji, veje), ni preživel procesa kompostiranja v tunelih. Za primerjavo so raziskovalci testirali tudi semena in razmnoževalne dele istih rastlin, ki jih niso vključili v kompostiranje. Ti so normalno kalili in rastline so ponovno zrasle, kar potrjuje učinkovitost izbranega postopka.
Slika 3: Kompostiranje (FOTO: Simona Strgulc Krajšek)
Kaj to pomeni za ravnanje z invazivnimi rastlinami?
Na podlagi teh rezultatov bi lahko poenostavili postopke odstranjevanja invazivnih rastlinskih vrst. Raziskovalci predlagajo, da se ves odstranjen material, vključno s semeni in drugimi razmnoževalnimi deli, odlaga v rjave zabojnike za organske odpadke ali med zeleni odrez – seveda pod pogojem, da predelava vključuje fazo kompostiranja, kot poteka v RCERO Ljubljana.
Ključno sporočilo raziskovalcev pa ostaja: nobenih ostankov invazivnih rastlin ne smemo odlagati v naravo ali jih kompostirati doma, saj bi se lahko razširile nazaj v okolje.
Sliki 4 in 5: Vinika-kompostiranje in Vinika-kontrola (FOTO: Nejc Gorjan)
Ta raziskava pomeni pomemben korak naprej pri obvladovanju invazivnih rastlinskih vrst in ponuja alternativno rešitev, ki bi lahko zmanjšala stroške in izboljšala učinkovitost njihovega odstranjevanja.
Znanstveni članek je objavljen TUKAJ.
Slika 6: Zaboj: vegetativni deli (FOTO: Simona Strgulc Krajšek)