Akvaponika - napreden model krožnega gospodarstva
V svetu, kjer se število prebivalcev nenehno povečuje in se konkurenca za najboljša kmetijska zemljišča zaostruje ali pa so ta zemljišča sploh nedostopna, se je v zadnjih letih pojavila močna potreba po alternativnih metodah pridelave zelenjave. Akvaponika ni le inovativna pridelovalna metoda, temveč tudi vzorčen primer krožnega gospodarstva v praksi. Povezuje namreč v enem samem sistemu gojenje rastlin/zelenjave na vodi brez prisotnosti zemlje (hidroponika) z gojenjem rib. Akvaponika z recirkulacijo vode in hranili, ki jih zagotavljajo ribe s svojimi izločki, oblikuje optimalne pogoje za rast rastlin, kar nam v ustreznem zavarovanem okolju omogoča celoletno pridelavo.
Foto: Oddelek za agronomijo BF UL.
Cilj projekta BeBlue je razširiti akvaponiko z ukrepi, ki omogočajo lažje upravljanje obratov z digitalizacijo, atraktivnejše možnosti za naložbe z razvojem orodij za preverjanje okoljske in gospodarske trajnosti, ki se lahko uporabljajo pri pripravi poslovnih načrtov. Partnerji projekta bodo razširili nabora proizvodov s kombiniranim gojenjem morskih rib ter slanuš (rastlin, ki prenesejo visoko slanost) in makroalg in izvedli promocijo proizvodov z obveščanjem potrošnikov, veletrgovcev in dobaviteljev v gostinskem sektorju. Akvaponiko želijo vključiti tudi v načrte za obnovo urbanih okolij. Čezmejno sodelovanje je ključni in bistveni element projekta, saj smo tako v projektu BeBlue povezali najboljše strokovnjake na področju gojenja rib in zelenjave.
Foto: Oddelek za agronomijo BF UL.
Slovenski in italijanski strokovnjaki razvijajo model ekonomike akvaponike
Slavnostna govornika na konferenci o Trajnostni pridelavi hrane z akvaponiko sta bila prof. dr. Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ter Roberto Pastres z Univerze Ca' Foscari v Benetkah, ki je tudi vodilni partner projekta. Dopoldanski del konference je ponudil serijo predavanj strokovnjakov na področju akvaponike: izr. prof. dr. Ana Slatnar je osvetlila osnovne zahteve in vidik širjenja hidroponske pridelave rastlinske hrane, mag. Miha Štular, specialist za ribogojstvo pri KGZS – Zavod Kranj, je spregovoril o ribah in parametrih kakovosti vode v akvaponiki, Tine Matoš, vodja centra Purissima pri KZ Agraria Koper je delil izkušnje v pridelavi zelenjave z akvaponiko, izr. prof. dr. Mojca Bavcon Kralj iz Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani je predstavila interakcijo med pesticidi in mikroplastiko v kmetijskih tleh z dodatkom algne biomase.
Glavne ugotovitve konference so bile, da so možnosti širitve akvaponskih sistemov predvsem v urbanih prostorih, kjer je na voljo neizkoriščen vir toplote, kot so npr. ravne strehe, industrijska območja, ali pa ob ribogojnicah, kjer je prisoten vir neizkoriščenih hranil v vodi. Zelo primerna pa je tudi v učnih prostorih za ponazoritev krogotoka hranil in kratkih transportnih poti ter kot atrakcija na turističnih kmetijah.
Foto: Oddelek za agronomijo BF UL.
Izr. prof. dr. Ana Slatnar pojasnjuje, da številke dokazujejo, da je pridelava vrtnin na hidroponski način (brez tal) v primerjavi s konvencionalno pridelavo produktivnejša. Izračuni, ki so jih naredili na podatkih o pridelavi solate v ZDA dokazujejo, da sicer porabimo več energije in manj vode, lahko pa pridelamo do 10 x več pridelka m2/leto. In dodaja, da bo delež takšnih tehnologij naraščal, verjetno pa nikoli ne bo vodilni način pridelave hrane, a ga moramo vključiti kot možnost tam in za tiste vrtnine kjer konvencionalna pridelav ni možna in kjer smo omejeni s porabo vode
Foto: Oddelek za agronomijo BF UL.
Poleg izobraževalnega dela so si udeleženci konference ogledali akvaponski sistem Biotehniške fakultete, kjer je samo v roku 1 meseca zrasla popolna solata, izredno hrustljava in brez lepotnih napak, ki jih povzročajo škodljivci ali bolezni v klasični pridelavi v tleh.
Konferenca "Trajnostna pridelava hrane z akvaponiko" je torej ponudila edinstveno priložnost za spoznavanje in izmenjavo novih idej ter strokovnega znanja na področju trajnostne pridelave hrane.
Foto: Oddelek za agronomijo BF UL.
Projekt BeBlue sofinancira Evropska unija v okviru Programa Interreg VI-A Italija-Slovenija.
Za več informacij obiščite spletno stran projekta ali stran na Facebooku.
