Priročnik o pridelavi in uporabi prosa: Proso, novo odkritje pozabljenega žita
Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov (OZN) je na pobudo Indije in Nigerije razglasila leto 2023 za mednarodno leto prosa ter usmerila vsa svoja prizadevanja za več prosa v lokalni pridelavi in prehrani. Ker proso raste na razmeroma skromnih rastiščih, uspeva tudi v vročem in suhem podnebju z manj padavinami, ima v takšnih razmerah prednost pred bolj občutljivimi žiti, kot so pšenica, ječmen, riž in koruza. Namen mednarodnega leta prosa je ne le povečanje zemljišč s prosom in prehranjenosti v revnejših državah, ampak tudi, da v bogatejših državah prevzamemo odgovornost za lastno pridelavo. Za večjo lokalno suverenost oskrbe s prosom bi morali oblikovati verige, ki združujejo strokovnjake za kmetijstvo in prehrano, kmetovalce, predelovalce in kupce. »Usmerjanje ljudi vseh generacij v raznovrstno in zdravo kašnato prehrano bo izboljšalo prehranske navade ter vplivalo na zdravje in dobro počutje vseh generacij od otrok do starostnikov« sta v priročniku Proso, novo odkritje pozabljenega žita zapisali avtorici doc. dr. Darja Kocjan Ačko in Anamarija Ačko Hrovat.
Naslovnica priročnika.
Priročnik je izdalo Družboslovno - naravoslovno društvo Naša zemlja, ki mu predseduje Ana Vehar, bivša ravnateljica osnovne šole Vič v Ljubljani. V društvu izpostavljajo spoštovanje do slovenskega podeželja, literarne, umetniške in etnološke kulturne dediščine, kar omogoča ohranjanje slovenstva in kmetijstva in je temelj našega življenja tudi v prihodnosti. V društvu želijo z zgledi in prenosom znanja razvijati zavedanje učencev različnih starosti o pomenu, pridelovanja domače prehrane in na ta način krepiti pripadnost svoji deželi, državi in ljudem.
Moto Družboslovno-naravoslovnega društva Naša zemlja: »Stabilna družba prihodnosti je lahko le družba znanja, etike, sodelovanja in spoštovanja vrednot.«
Nekaj uvodnih strani priročnika si lahko ogledate TUKAJ.