Udeleženke in udeležence posveta »Pametno kmetijstvo v luči povečanja samooskrbe z varno in zdravo hrano« je v uvodu nagovoril dr. Marijan Pogačnik. Opozoril je na pomen uvedbe novih pametnih tehnologij v poljedelstvu in živinoreji: »Pametno in precizno kmetijstvo omogoča večjo prehransko varnost po vsem svetu. Pojem se nanaša na upravljanje kmetij z uporabo sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij za povečanje količine in kakovosti proizvodov ob optimizaciji potrebnega človeškega dela.«
V prvem predavanju z naslovom »Poti in stranpoti pametnega kmetijstva v Sloveniji – danes, jutri in pojutrišnjem?« je prof. dr. Denis Rusjan je poleg prednosti predstavil tudi stranpoti pametnega kmetijstva v Sloveniji: »Za tovrstno kmetijsko preobrazbo potrebujemo medgeneracijsko sodelovanje, veliko znanja, zaupanja v stroko ter uspešne kmetijske zgodbe, ki bodo spodbudile; predvsem mlajše, k razmišljanju o pomenu prehranske varnosti kot najbolj pomembne nacionalne vrednote za obstanek naroda.«
Prof. dr. Tatjana Pirman je na posvetu predstavila prehrano prežvekovalcev v luči pametne in precizne živinoreje: »Sodobne tehnologije zagotavljajo veliko inovativnih načinov za optimizacijo prehrane živali. Tako lahko ob pomoči sodobnih tehnologij, kot je analiza krme, racionalne prehranske formulacije, senzorske tehnologije, avtomatizacija krmljenja, spremljanje zdravja, podatkovne analize ali alternativni viri krmil pomagajo kmetom doseči optimalno prehrano, izboljšajo produktivnost in dobro počutje ter zdravje živali, kar hkrati prispeva k bolj trajnostni in učinkoviti živinoreji.«
Sledilo je predavanje dr. Tomaža Požrla z Univerze v Ljubljani, Laboratorija za digitalne sisteme in elektrotehniko (LDSE), ki je predstavil širši pogled na sistemi pametnega kmetovanja, saj omogoča tudi skrbno upravljanje napovedi povpraševanja in dostavo blaga na trg ob pravem času: »S tem lahko zmanjšamo količino odpadkov. Precizno kmetijstvo je osredotočeno na upravljanje ponudbe zemljišč in na podlagi njihovega stanja osredotočanje na prave rastne parametre – na primer vlago, gnojilo ali vsebnost materiala – za zagotavljanje pridelave za pridelek, po katerem potrošniki povprašujejo.«
Zaključna misel je bila povezana predvsem s prenosom znanja v prakso. Prof. dr. Denis Rusjan se je zavzel za združeno in bolj strokovno promocijo kmetijstva, ki ni povezano le z delom na kmetiji, ampak tudi z razvojem in uvajanjem novih tehnologij za kar pa potrebujemo usposobljene posameznike: »Nujno potrebna sta modernizacija in pomladitev slovenskega kmetijstva, predvsem na nivoju informatizacije, digitalizacije in robotizacije ter infrastrukture, saj številne tehnološke novosti lahko rešijo vsaj katero od kmetijstvih panog v Sloveniji.« Dr. Marijan Pogačnik pa je zaključil posvet z besedami: »Potrebno bo pogledati v prihodnost in povezati deležnike s področja izobraževanja v kmetijstvu. Mlade pa navdušiti s promocijo dobrih praks, ki jih imamo v Sloveniji kar nekaj.«