Oddelek za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Slovensko prehransko društvo organizirata tradicionalno 31. strokovno izobraževanje Bitenčevi živilski dnevi z naslovom »Živila, hranila in prehrana prihodnosti«. Ugledni strokovnjaki bodo v sredo, 15. junija 2022, predstavili področja sodobnih tehnologij pridelave, predelave, konzerviranja, embaliranja in skladiščenja hrane. »31. prireditev BŽD bo obravnavala vpliv klimatskih sprememb na proizvodnjo hrane, pomen sodobnih tehnologij v proizvodnji hrane ter hranila, ki lahko pomembno vplivajo na naše zdravje, pa jih pogosto prezremo ali šele spoznavamo njihov pomen. Sekcija Prehrana prihodnosti se osredotoča na tradicionalne in aktualne načine prehranjevanja, vpliv prehrane na zdravje možganov ter duševno zdravje.«
Datum
31. Bitenčevi živilski dnevi 2022 z naslovom »Živila, hranila in prehrana prihodnosti« bodo potekali v sredo, 15. junija 2022.
Lokacija
V letu 2022 bodo Bitenčevi živilski dnevi potekali na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, v Predavalnici Janeza Hribarja (Jamnikarjeva 101, Ljubljana).
Kotizacija
Kotizacija za udeležbo na 31. Bitenčevih živilskih dni 2022 znaša 150 € (z 22 % DDV) in vključuje enodnevno izobraževanje, gradivo, potrdilo o udeležbi, kavo in prigrizke med odmorom ter kosilo. Zaposleni v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter člani SPD imajo znižano kotizacijo 100 €. Študenti z urejenim statusom plačajo simbolično pristojbino 10 €. Za plačila kotizacij 3 ali več udeležencev iste delovne skupine velja 20% znižana kotizacija (ne velja za študente).
Prijava prek spletnega obrazca na povezavi
Program 31. Bitenčevih živilskih dni 2022 z naslovom »Živila, hranila in prehrana prihodnosti«
PDF program 31. Bitenčevih živilskih dni 2022 z naslovom »Živila, hranila in prehrana prihodnosti«
Registracija
8.00 - 8.45 registracija
Uvodni nagovori
8.45 - 9.00
Uvodni vabljeni predavanji
9.00 - 9.30 Dr. Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta: Prehrana v luči klimatskih sprememb
9.30 - 10.00 Dr. Elazar Fallik, Volcani center, Bet Dagan, Izrael: Trendi v kmetijstvu in skladiščenju – primer Izrael
Sekcija 1: ŽIVILA
10.30 - 10.50 Dr. Tatjana Košmerl in dr. Denis Rusjan, Biotehniška fakulteta: Kvarljivci kakovosti grozdja in vina v novih podnebnih razmerah
10.50 - 11.05 Dr. Tomaž Polak in sod., Biotehniška fakulteta: Meso in mesni nadomestki
Dr. Niccolai in sod., Università degli Studi di Firenze, Italija: Microalgae and cyanobacteria as sources of innovative foods
11.05 - 11.20 Dr. Branka Levaj in sod., dr. Rajko Vidrih in sod., University of Zagreb, Faculty of Food Technology and Biotechnology, Biotehniška fakulteta: Obsevanje sadja in zelenjave za doseganje mikrobiološke stabilnosti in povečanje prehranske vrednosti
11.20 - 11.35 Dr. Zoran Ilić in sod., University of Priština in Kosovska Mitrovica, Faculty of Agriculture: Antimicrobial activity of essential oils from medical plants grown in light modified environment
11.35 - 11.50 Dr. Nataša Poklar in sod., Biotehniška fakulteta: Pridobivanje in zaščita funkcionalnih sestavin in funkcionalnih materialov iz živilskih stranskih proizvodov in neužitnih delov odpadne hrane
11.50 - 12.05 Dr. Urška Vrabič Brodnjak Naravoslovnotehniška fakulteta: Embalaža za hrano iz bio-osnovanih materialov
lahko kosilo
Sekcija 2: HRANILA
13.00 - 13.20 Dr. Tomaž Požrl in sod., Biotehniška fakulteta: Kaljenje: starodavna metoda s svetlo prihodnostjo v biološki transformaciji hranil
13.20 - 13.35 Dr. Suzana Ferreira-Dias in sod., University of Lisbonn: Structured lipids as healthy fats for the future
13.35 - 13.50 Dr. Blaž Cigić Biotehniška fakulteta: Viri in vpliv biogenih aminov na zdravje
13.50 - 14.05 Dr. Jasna Bertoncelj in sod., Biotehniška fakulteta: Prehranska vlaknina v živilih in prehrani prihodnosti
14.05 - 14.20 Dr. Sonja Smole Možina in sod., Biotehniška fakulteta: Naravne bioaktivne snovi - primeri raziskav in uporabe v živilstvu v tekočih raziskovalnih projektih 2020-2022
odmor, kava
Sekcija 3:PREHRANA PRIHODNOSTI
14.45 - 15.05 Dr. Sergej Pirkmajer, Medicinska fakulteta: Ketonska telesa v fizioloških in patofizioloških razmerah
15.05 - 15.20 Dr. Rui Silva, imed, Pharmaceutical Sciences and Medicines, Faculdade de Farmácia, Universidade de Lisboa, Dr. Lea Pogačnik, Biotehniška fakulteta: Nutrition for healthy brain: focus on dietary polyphenols
15.20 - 15.35 Dr. Borče Micev, UKC-Pediatrična klinika: Hrana, način prehranjevanja in duševno zdravje
15.35 - 15.50 Jan Grašič, doktorski študent, Okinawa Institute of Science and Technology Graduate University: Skrivnosti dolgoživosti okinavske prehrane
15.50 - 16.05 Dr. Tanja Pajk Žontar in sod., Biotehniška fakulteta: Modre cone (Okinawa, Ikaria, Sardinia, Nicoya, Loma Linda) – razkrite skrivnosti dolgoživosti?
odmor
16.30 - 16.45 Dr. Evgen Benedik in sod., UKC-Pediatrična klinika in Biotehniška fakulteta: Pomen prehrane v prvih 8000 dneh življenja
16.45 - 17.00 Dr. Urška Bukovnik, Fakulteta za šport: Vpliv telesne dejavnosti na imunometabolizem, funkcionalnost mitohondrijev in staranje telesa
17.00 - 17.15 Tim Strnad, mag. psih. O.K. Consulting: Obvladovanje stresa in vpliv na zdravje
17.15 - 17.30 Dr. Branka Javornik: Prehrana in staranje
zaključek
Živila
Danes smo zaradi možnosti uporabe novih tehnologij, okoljevarstvenih zahtev pri pridelavi hrane in poznavanju fizioloških učinkov hranil v živilih na razpotju. Klimatske spremembe z ekstremnimi pojavi in pojavom novih škodljivcev ogrožajo pridelavo hrane. Za podaljšanje roka uporabnosti živil se uporabljajo nove tehnologije z majhnim vplivom na fizikalno-kemijske in senzorične lastnosti živil, ki tudi bolje ohranijo prehransko vrednost. Na tržišču se povečuje izbira nekonvencionalnih živil, z okoljskega in prehranskega vidika so zelo zanimive alge in cianobakterije. Trend v proizvodnji živil je razvoj alternativ tradicionalnim živilom, kot sta npr. meso in mleko.
Hranila
Za čim boljšo absorpcijo morajo biti hranila čim lažje dostopna, kar so, verjetno nevede, uporabljali že naši predniki pri kaljenju semen. Danes, v času prehranskega obilja, je ironično slabša biološka dostopnost nekaterih hranil celo zaželena. Poleg vitaminov in mineralov je pomemben tudi ustrezen prehranski vnos nekaterih bioaktivnih snovi, kot so na primer poliamini, katerih uživanje se povezuje z daljšo življenjsko dobo. Prehranska vlaknina ostaja predmet raziskav v povezavi z mikrobioto, vplivom na zdravje človeka, prehranskim vnosom in ustrezno metodologijo za določitev vseh komponent prehranske vlaknine. Obstoječa živila je mogoče preoblikovati z namenom povečanja vsebnosti prehranske vlaknine, da bi dosegli priporočen vnos tega hranila pri potrošnikih. Nova živila in nadomestki tradicionalnih živil predstavljajo izziv s stališča sprejemljivosti in varnosti. Ustrezna embalaža je nujna za ohranjanje kakovosti in varnosti živil. Embalažni materiali, kot tudi stranski proizvodi in ostanki predelovalne industrije, predstavljajo velik okoljski problem, zato se intenzivno iščejo rešitve uporabe biomase za bio-osnovane materiale.
Prehrana prihodnosti in dolgoživost
Kakšna bo prehrana prihodnosti, bo to nizko ogljikohidratna, keto prehrana, ali nizko ogljikohidratna z več maščobami? S staranjem populacije se povečuje pogostost demenc, katerih pojavnost lahko odložimo ali omilimo z ustrezno prehrano, bogato s fenolnimi spojinami.
Motnje hranjenja, s katerimi se ukvarja veda v povojih, 'nutricionistična' psihiatrija, predstavljajo posebno poglavje v sodobni družbi. Proučuje se povezava med načinom prehranjevanja, počutjem in duševnim zdravjem posameznika.
Kaj se lahko naučimo iz prehranskih navad ljudi iz tako imenovanih modrih con, območij z najdaljšo življenjsko dobo: Okinava (Japonska), Sardinija (Italija), Ikarija (Grčija), Loma Linda (ZDA - Kalifornija) in Nicoya (Kostarika)? Je način prehranjevanja enako pomemben tekom celega življenja ali je pomembnejši v prvih 8000 dneh življenja? Na zdravje in staranje telesa imata poleg prehrane pomemben vpliv tudi telesna dejavnost in obvladovanje stresa, kar vse vpliva na imuno metabolizem, zniža sistemska vnetja, upočasni staranje in pozitivno vpliva na funkcionalnost imunskega sistema.
Naj aktualnost tem spodbudi ustvarjalnost vsakega – kot posameznika in odgovornega člana skupnosti – zato z aktivno udeležbo prispevajte h kakovosti dogodka! Veselimo se srečanja z vami!
Veselimo se srečanja z vami !
Vabilo za sponzorje (ponudba in naročilnica)
