Dogodek se je osredotočil na razpravo o invazivnih in neinvazivnih vrstah ter na pomen pravilnega upravljanja teh populacij za ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostne uporabe naravnih virov.
Uvodni nagovori in izpostavljene tematike
Dogodek je otvoril dr. Boštjan Pokorny, ki je predstavil trenutne razmere glede tujerodnih vrst divjadi v Sloveniji. Kot je pojasnil, imamo v Sloveniji 24 vrst divjadi, od katerih je osem tujerodnih. Med njimi so nekatere, kot so muflon, damjak in fazan, v prostor naseljene z namenom bogatenja lovišč in povečanja vrstne pestrosti, vendar te vrste niso invazivne in se z njimi trajnostno upravlja. Nasprotno pa predstavljajo invazivne vrste, kot sta nutrija in rakunasti pes, resno grožnjo za domače vrste in ekosisteme. Pokorny je poudaril, da je njihovo hitro širjenje v prostoru problematično z vidika biotske raznovrstnosti, saj povzročajo spremembe v habitatih in lahko ogrozijo domorodne vrste.
S tem v mislih je Matija Stergar iz Zavoda za gozdove Slovenije v svoji predstavitvi osvetlil načrte za upravljanje s tujerodnimi vrstami v naslednjem desetletju. Stergar je izpostavil, da bo upravljanje invazivnih vrst v prihodnosti temeljilo na omejevanju njihove prostorske razširjenosti in številčnosti, pri čemer bo še naprej ključna vloga evropske zakonodaje. Pri vrstah, kot sta muflon in damjak, ki nista invazivni, bodo strategije prilagojene ohranjanju populacij, kar vključuje skrb za njihovo trajnostno upravljanje in dolgoročno preživetje.
Muflon na Boču - zgodba o uspehu
Eden od poudarkov dogodka je bila predstavitev Boštjana Plaznika o populaciji muflona na Boču. Prvi mufloni so bili naseljeni leta 1972, njihova populacija pa se je od takrat stabilizirala na približno 250 osebkov. Plaznik je opisal uspeh upravljanja s to vrsto, ki je bila uvedena z namenom povečevanja lovske pestrosti. Poudaril je, da muflon v okolju Boča ni konflikta vrsta, saj ne povzroča večjih ekoloških ali gospodarskih težav. Prav nasprotno, skrbno upravljanje in pravilno krmljenje te populacije sta izboljšala kakovost muflonovih trofej in povečala njihovo prepoznavnost v lovskem turizmu. Kljub temu pa so mufloni občutljivi na motnje, ki jih povzročajo pohodništvo, kolesarjenje in domači psi, kar vpliva na njihov naravni življenjski ritem.
Izpostavljeni invazivni problem: nutrija
Posebna pozornost je bila posvečena invazivnim vrstam, zlasti nutriji, ki je ena najbolj perečih težav v slovenskih mokriščnih habitatih. Dr. Hubert Potočnik iz oddelka za biologijo BF je pojasnil, da se je nutrija razširila po Evropi in tudi po Sloveniji, kjer je bila prvič opažena v 30-ih letih prejšnjega stoletja. Nutrija je velik vodni glodavec, ki s svojim prehranjevalnim vedenjem in gradnjo rovov močno spreminja mokriščne habitate, kar neposredno vpliva na biodiverziteto. Mokrišča, kot je Ljubljansko barje, so še posebej ogrožena zaradi njene prisotnosti, saj nutrija povzroča degradacijo obvodnih rastlin in habitatov za mnoge ogrožene vrste.
Dr. Katarina Flajšman iz Gozdarskega inštituta Slovenije je nadaljevala s predstavitvijo reproduktivnega potenciala nutrije in izpostavila, da ima ta vrsta izjemno visok razmnoževalni potencial, kar dodatno otežuje njeno upravljanje. Nutrija se lahko razmnožuje večkrat letno in ima v leglu povprečno od 3 do 6 mladičev, kar omogoča hitro rast populacij, zlasti v ugodnih okoljih. Po podatkih iz slovenskih lovišč so nutrije prisotne predvsem v bližini rek in potokov, kot je reka Sava, kjer imajo dostop do bogatih virov hrane.
Družbeni odziv in izzivi lova v urbanih okoljih
Jernej Zupančič iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je obravnaval problematiko družbenega odziva na pojav invazivnih vrst v (sub)urbanih okoljih, kjer je izvajanje lova oteženo. Zupančič je poudaril, da ljudje v urbaniziranih okoljih pogosto ne razumejo potrebe po nadzoru nad invazivnimi vrstami, kar lahko vodi do konfliktov med lovci in prebivalci. Sodobna družba ima pogosto čustven odnos do živali in težko sprejme ukrepe, kot je odstrel invazivnih vrst, čeprav te povzročajo znatno škodo na objektih in ekosistemih. Potrebno je večje ozaveščanje o tem, kako te vrste vplivajo na okolje in zakaj je njihovo upravljanje nujno.
Sodobna orodja za spremljanje tujerodnih vrst
V zaključnem delu dogodka je bila predstavljena uporaba sodobnih orodij za spremljanje tujerodnih vrst, med drugim aplikacija SRNA, ki temelji na t.i. državljanski znanosti. Žiga Velkavrh je razložil, kako aplikacija omogoča lovcem in ljubiteljem narave beleženje opažanj tujerodnih vrst divjadi in s tem prispeva k zbiranju pomembnih podatkov za njihovo spremljanje. Aplikacija že beleži opažanja vrst, kot so damjak, muflon in nutrija, prihodnost pa je v širjenju uporabe tovrstnih tehnologij, ki omogočajo boljši vpogled v razširjenost in vedenje teh vrst.
Potreba po sodelovanju in proaktivnemu pristopu 15. Slovenski lovski dan je ponudil celovit vpogled v problematiko upravljanja s tujerodnimi vrstami divjadi in priložnost za izmenjavo mnenj med strokovnjaki. Jasno je, da bo v prihodnosti ključno sodelovanje med različnimi deležniki – lovci, raziskovalci, državnimi institucijami in lokalnimi skupnostmi – za učinkovito upravljanje z invazivnimi vrstami in ohranjanje naravne biodiverzitete.
Dr. Boštjan Pokorny je ob zaključku dogodka poudaril: "Upravljanje s tujerodnimi vrstami zahteva celovit pristop, ki vključuje znanstvene raziskave, sodelovanje mednarodnih institucij in lokalnih upravljavcev ter ustrezno komunikacijo z javnostjo. Le z učinkovitim nadzorom in prilagojenimi strategijami lahko zaščitimo naše naravne habitate in domorodne vrste."
Dogodek je zaključila razprava o prihodnjih izzivih in potrebnih ukrepih, ki bo zagotovo pomembno vplivala na prihodnje upravljanje tujerodnih vrst v Sloveniji.