Kot je v uvodu povedala dr. Vera Zgonik, raziskovalka z Biotehniške fakultete v Ljubljani, ki je podelitev moderirala, je Pahernikova ustanova z gospodarjenjem v svojih gozdovih svetel zgled sonaravnega gozdarstva in s svojo vpetostjo v študijski proces in raziskovalno dejavnost ogromno pripomore k napredku gozdarske stroke pri nas. Malokateri lastnik gozda se lahko pohvali z naravno obnovo, nadpovprečno visoko lesno zalogo, odlično odprtostjo z gozdnimi prometnicami in hkrati z ekonomsko uspešnostjo, iz katere črpajo sredstva za štipendije, raziskovalno dejavnost in promocijo gozdarstva. Malopovršinsko gospodarjenje z naravno obnovo gozda pod zastorom odraslih dreves, ki ga je pred več kot 100 leti zastavil Franjo Pahernik, so naslednje generacije nadgradile v izvirno sproščeno tehniko gojenja gozdov. Z vključevanjem znanstvenih izsledkov v prakso pa imajo ogromno korist tudi domači in tuji študentje, ki vsako leto obiskujejo Pahernikove gozdove.
Tokratno podelitev smo na Biotehniški fakulteti zato popestrili z združitvijo predstavitve novo izdanega zbornika Gozdar pred svojim časom: študije Boštjana Anka, ur. dr. Peter Skoberne, izdanega pri Slovenski matici. Sodelovanje med Biotehniško fakulteto in Slovensko matico je bilo smiselno, saj je bil prof. dr. Boštjan Anko zelo aktiven na Biotehniški fakulteti. Kot je bil Franjo Pahernik pionir svojega časa v gospodarjenju z gozdovi, je bil Boštjan Anko pionir gozdarskega študija in je gledal naprej, zavedajoč se, da sadov svojega poslanstva ne bo užival sam, ampak jih bo predal naslednji generaciji – tako kot je današnji gozd sad odločitev in dejavnosti prejšnjega rodu.
Zbornik je nastal, da bi prikazali njegov način razmišljanja, opozorili na njegova dognanja in modrosti ter olajšali dostop do njegovih del prihodnjim generacijam.
prof. dr. Andrej Bončina doc. dr. Matija Klopčič
prof. dr. Jurij Diaci doc. dr. Ignacija Fridl Jarc
Na slavnostni podelitvi so udeležene najprej pozdravili prof. dr. Andrej Bončina, prodekan za znanstveno-raziskovalno in mednarodno dejavnost, doc. dr. Matija Klopčič, namestnik prodekana za področje gozdarstva in obnovljive vire, oba Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani ter prof. dr. Jurij Diaci, predsednik uprave Pahernikove ustanove in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Vsi so si bili enotni, da so štipendije, ki jih podeljuje Pahernikova ustanova, namenjene najboljšim študentom na področju gozdarstva in si jih je treba zaslužiti. Vsi so poudarili, da naj bo prejem štipendije spodbuda za nadaljnje delo in pomoč pri uresničitvi idej, hkrati pa s štipendijo pride tudi odgovornost. Odgovornost do pozitivnega »puščanja sledi« pri gospodarjenju z gozdovi. Nato je gospa doc. dr. Ignacija Fridl Jarc, direktorica Slovenske matice, predstavila delovanje založbe, pri kateri je bil zbornik izdan ter poudarila Ankovo aktivnost, njegov etični značaj ter bogatitev Slovenske matice z njegovo neverjetno zmožnostjo povezovanja humanistike in naravoslovja ter stroke z znanostjo in tehniko. Dejala je, da so take osebnosti redke in izrazila hvaležnost za sled, ki jo je pustil tudi pri delu Slovenske matice. »S knjigo je dobil svoj gozd«, je zaključila.
Uvodnim nagovorom je sledil pogovor med urednikom zbornika dr. Petrom Skobernetom in članom uredniškega odbora, dr. Edvardom Kovačem. Dr. Kovač je pogovor otvoril z mislijo, da je dolžnost redko prijetna, vendar je njegova, v vlogi vodje tega pogovora, več kot prijetna. Oba gosta sta izpostavila Ankovo nrav – svetovljansko, domoljubno, z vedno odprtim in širokim pogledom na svet, s ponižnostjo in spoštovanjem, kar se je odražalo tudi v njegovem odnosu in pogledu do narave. Opisala sta ga kot tihega in mirnega, vendar zelo vztrajnega človeka, ki ni popuščal. Imel je dolgoročno vizijo, ki je prinesla širino tudi v gozdarstvo. Gozd je videl kot gozd v času, trajnosti je dal velik pomen. Verjel je, da če želimo trajnost doseči, je treba zanjo vzgojiti ljudi, zato je vedno tudi očetovsko stal za svojimi študenti in jih bodril pri njihovih naslednjih korakih. Njegova pustolovska narava mu je dala širino, zaradi česar je tudi lažje ocenjeval domača tla. Skozi njegovo aktivnost pri Združenju RSCN mu je uspelo združiti 3 se uresničevale še dalje. Na Biotehniški fakulteti je združil komisije, ki do takrat še niso sodelovale, in jih pripeljal v Slovenijo na potujočo konferenco, na kateri so se pojavile prve zamisli o študiju in se z njihovim medsebojnim sodelovanjem tudi uresničile.Boštjan Anko je deloval najprej kot asistent in kasneje kot docent, nato izredni in nazadnje redni profesor na področjih krajinska ekologija, varovanje naravne dediščine, funkcije gozda, gozdni viri ter gospodarjenje z gozdnato krajino. Njegova želja po čim širšem pogledu na funkcije gozda se odraža tudi v uspešno izvedenem preimenovanju Oddelka za gozdarstvo Biotehniške fakultete, katerega predstojnik je bil v letih 1993 in 1994, v Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Ustanovil je katedro za Ekologijo krajine in bil njen prvi predstojnik. Zagotovo pa je eden izmed vrhuncev njegovega pedagoškega dela pobuda in leta 1995 uspešna uvedba medfakultetnega podiplomskega študija Varstvo naravne dediščine (iz uvodne besede prof. dr. Marine Pintar, dekanje BF UL).
Slavnostno predavanje gospoda Antona Toneta Lesnika, dobrega poznavalca tako dela Boštjana Anka kot tudi Pahernikove ustanove, je lepo naslovilo vse prisotne, ki jim je prof. dr. Boštjana Anka uspelo še bolj približati. V svojem predavanju je g. Lesnik povedal, kako je zgodba prof. dr. Boštjana Anka zgodba časa. Ankova neizmerna ljubezen do gozda in narave ter sposobnost stopiti iz miselnega in dejavnega kroga gospodarjenja z gozdovi, so v tistem času predstavljali glavne dejavnike h koraku k sonaravnemu gospodarjenju z gozdovi. In to je g. Anku več kot uspelo. Sicer pa gospoda Lesnika izven gozdarske stroke marsikdo pozna iz radia in televizije ter v zadnjem času tudi iz podcastov, kjer je bil imenovan za ambasadorja sonaravnega gospodarjenja z gozdovi.
Slavnostnemu predavanju je sledilo sklepno dejanje, podelitev Pahernikovih štipendij. Prof. dr. Lidija Zadnik Stirn, predsednica komisije za štipendije Pahernikove ustanove, je vse prejemnike in ostale prisotne v dvorani pozdravila in jih nagovorila v imenu celotne komisije. Dejala je, da so omenjene štipendije edinstvene in namenjene le študentom gozdarstva. Izpostavila je, naj jim prejete štipendije predstavljajo motivacijo in spodbudo pri nadaljnji poti, vendar naj ne pozabijo na odgovornost do tega, da pripomorejo k temu, da poslanstvo Pahernikove ustanove živi dalje. Pahernikova ustanova se zavzema za sonaravno gospodarjenje z gozdovi s spodbujanjem mladih k študiju gozdarstva ter podpiranjem raziskovalne dejavnosti. Zgledno gospodari s Pahernikovo gozdno posestjo, ki jo je lastnica Vida Ribnikar roj. Pahernik po smrti namenila Pahernikovi ustanovi. Njen oče, Franjo Pahernik, je po smrti očeta prevzel domače posestvo in začel s sonaravnim gospodarjenjem z gozdovi, pogozdovanjem degradiranih pašnikov in travnikov ter gozdno inventuro in preverjanjem uspešnosti gospodarjenja s knjigovodstvom in načrtovanjem. Vida Ribnikar je leta 2005 podpisala Akt o ustanovitvi Pahernikove ustanove, skupaj s predstavniki Univerze v Ljubljani pa je bila nato podpisana še Slovesna izjava ob njeni ustanovitvi. Posestvo, ki leži na območju Ribniškega Pohorja, je hkrati učni objekt za študente ter se zavzema za splošni napredek gozdarskih ved. Štipendije se podeljujejo za obdobje enega študijskega leta (izjemoma večkrat), z možnostjo ponovne pridobitve v naslednjih študijskih letih.
Prvič so bile Pahernikove štipendije podeljene v letu 2011/2012. Od takrat je bilo podeljenih 96 štipendij, od tega 6 na prvi stopnji, 79 na drugi in 11 na tretji stopnji študija. Letošnja generacija je že trinajsta generacija, ki je prejela Pahernikove štipendije. Gospa Prof. dr. Lidija Zadnik Stirn je svoj nagovor prejemnikom štipendij zaključila z mislijo: »Čas za gozd teče počasneje kot teče čas za vse nas, zato, poleg spodbude in odgovornosti, ne pozabite tudi na potrpežljivost.«
Sledila je slavnostna podelitev Pahernikovih štipendij, ki so jih prejeli Tadeja Pepelnjak na prvi stopnji študija, Lovrenc Ponikvar, Lea Leskovec, Jaka Križaj, Nikolina Mencin, Klementina Šink na drugi stopnji študija ter Gašper Ogrin na tretji stopnji študija. V imenu prejemnic in prejemnikov štipendij se je podeljevalcem štipendij, Pahernikovi ustanovi in Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, zahvalila študentka 3. letnika 1. stopnje univerzitetnega študija Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri, Tadeja Pepelnjak, ki se je za izkazano zaupanje zahvalila in izpostavila zavedanje o globljem pomenu prejema Pahernikove štipendije.
Uradni del se je zaključil ob prijetnem in sproščenem vzdušju.