Cilj vseh je pridelati tako kakovostno grozdje, iz njega čim več pridobiti in vse do kozarca vina tudi ohraniti. Prof. dr. Tatjana Košmerl je pojasnila: »Načini za doseganje so seveda različni, nikoli ne obstaja samo en način, ki bo učinkovit vse. Če ostanemo na področju vinogradništva, ni kuharskega recepta na Primorskem, ki bi bil 100 odstotno prenosljiv v Posavje in Podravje. Imamo opravka z različnimi tlemi, različnimi podlagami, različnimi sortami… potem so še nadmorske višine, terase ali nižina in podobno.«
Nesporno z višjimi temperaturami pride do hitreje in obsežnejše akumulacije sladkorja v grozdni jagodi, iz katerega nastane več alkohola. V povprečju je svetovni dvig alkoholne stopnje do 2 odstotka volumske stopnje. Če je več sladkorja potem načeloma sledi tudi več sortnih arom, večja prepoznavnost sortnosti v vinu, ampak istočasno tudi manj kislin. Zlasti teh kislin, ki izrazito prispevajo k svežini vina, zato se tega pomanjkanja kislin vinarji najbolj bojijo. Prof. dr. Tatjana Košmerl je na koncu poudarila: »Več ukrepanja je potrebnega v sami kleti za ohranitev želenega, tudi v smislu preprečevanja oksidacije, doseganja mikrobiološke stabilnosti oziroma na splošno sestave in kakovosti vina. Za uravnavanje sestave vina se seveda lahko poslužujemo bodisi dodatkov, strokovno bolj priporočljivi pa so tehnološki postopki oziroma procesi. Ni rečeno, da so poceni ali da si jih lahko vsi privoščijo, vsekakor pa se tudi ta način obdelave pozna pri končni ceni pridelka.«