Prof. dr. Nataša Poklar Ulrih, dekanja Biotehniške fakultete, je govorila o pomenu sodelovanja raziskovalcev na fakulteti: »BFestival je priložnost za spoznavanje, vzpostavitev novih interdisciplinarnih in multidisciplinarnih sodelovanj preko skupnih projektov raziskovalcev, kar omogoča tudi boljše izkoriščanje infrastrukture in opreme na fakulteti. Med pomembnimi cilji predstavitve znanstvenih dosežkov je tudi spodbujanje raziskovanja in sodelovanja tudi med mladimi, saj je raziskovalno delo pomembno za uspešen nadaljnji razvoj fakultete.«
Prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani, je pojasnil, da fakulteto dobro pozna: »Biotehniško fakulteto dobro poznam, ne samo zaradi študija, ampak tudi kot predavatelj, sodelujem pa tudi z raziskovalkami in raziskovalci različnih skupin. Fakulteta je z vrhunskimi raziskavami, ki jih izvajate in s področjem, ki ga preučujete, zelo pomembna v slovenskem in tudi v mednarodnem prostoru. Eden od presežkov na področju raziskovanja je tudi ERC projekt, ki ga je doc. dr. Anna Dragoš pridobila v letu 2022.«
Prof. dr. Mojca Golobič je slavnostni govor združila s predstavitvijo prispevka z naslovom »Urejanje krajine kot bivalnega okolja«, ki je usmerjen v predstavitev pedagoškega in raziskovanega dela na Oddelku za krajinsko arhitekture. Raziskovalno delo na oddelku poteka v okviru raziskovalnega programa »Urejanje krajine kot bivalnega okolja«, v katerem sodeluje 8 raziskovalcev. Skupno od leta 2009 vodi prof. dr. Mojca Golobič: »V primerjavi s pionirskimi časi je raziskovalno delo na Oddelku danes bolj sistemsko podrto in organizirano, stabilnost financiranja zagotavlja raziskovalni program »Urejanje krajine kot bivalnega okolja«, v okviru katerega delujemo raziskovalci različnih strok. Povprečna starost v skupini je 37 let.« Sledila je kratka predstavitev glavnih raziskovalnih tem, ki segajo od strateških, družbeno pomembnih tem, kot je vrednotenje politik, do upravljanja in načrtovanja prostora v regionalnem merilu; kot so npr. energetski prehod, transformacija industrijskih krajin, oskrba s storitvami splošnega pomena ali upravljanje turizma. Prof. dr. Mojca Golobič pa je poudarila, da je v zadnjem času v ospredju (spet) osnovni predmet raziskovanja, to je krajina in njeni različni vidiki, kot so biotska raznovrstnost, ekološka povezljivost, podoba in regionalizacija krajine.
V jeseni bo Oddelek za krajinsko arhitekturo ob svoji 50-letnici organiziral mednarodno konferenco Evropske zveze šol za krajinsko arhitekturo.
Sledila je predstavitev znanstvenega dosežka Oddelka za agronomijo z naslovom »Doseganje učinkovitejše sonaravne obdelave komunalnega blata z optimizacijo prezračevanja trstičnih gred«.
Asist. dr. Gregorju Plestenjak s Katedre za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko je pojasnil, da je komunalno blato odpadek, ki nastaja pri čiščenju odpadne vode na čistilnih napravah in ga običajno po mehanski obdelavi odpeljejo na sežig. V Sloveniji je delež odloženega komunalnega blata višji kot je zapisan v strateških elementih Evropske unije, zato si raziskovalke in raziskovalci prizadevajo za učinkovitejše sonaravno obdelavo komunalnega blata. Raziskovalna skupina na Oddelku za agronomijo je raziskovala učinek pasivnega prezračevanja.
Asist. dr. Gregorja Plestenjaka je povedal: »Trstične grede omogočajo sonaravno obdelavo komunalnega blata, t.j. njegovo sušenje, skladiščenje ter pretvorbo v kompostu podobno snov, ki vsebuje koristna hranila za rastline. Z vpeljavo dodatnega tehnološkega ukrepa (pasivno prezračevanje) smo pokazali možnost učinkovitejše obdelave blata na trstičnih gredah, ki se kaže v večji obremenitvi doziranja blata oz. manjših površinah potrebnih za umestitev v prostor.«
Izbran znanstveni dosežek Oddelka za biologijo z naslovom Razkrivanje ozadja neobičajnih lastnosti človeške ribice z analizo enega največjih živalskih genomov je predstavil prof. dr. Rok Kostanjšek, s Katedre za zoologijo: »Človeška ribica, simbol slovenskega podzemlja in največji izključno jamski četveronožec na svetu, zagotovo sodi med najbolj nenavadne živali. Poleg prilagoditev na podzemsko življenje, kot so izguba oči in pigmenta, ima ta dvoživka številne neobičajne lastnosti, brez hrane lahko preživi več let brez znakov hiranja, ob obilju hrane in intenzivnem hranjenju ne razvije znakov sladkorne bolezni, sposobna je reprodukcije v življenjski dobi primerljivo človeškimi osemdesetimi leti, glede na svojo težo ena najbolj dolgoživih živali na svetu in kot nekatere druge dvoživke je sposobna popolne regeneracije okončin in organov brez brazgotinjenja.«
Pojasnil je, da razumevanje mehanizmov nenavadnih lastnosti človeške ribice zapisanih v njenem genomu ponuja možnost razvoja novih pristopov zdravljenja nekaterih pogostih bolezenskih stanj kot so anoreksija, sladkorna bolezen ter upočasnitve procesov staranja, podaja pa tudi osnovo za razumevanje biologije in ohranjanje te edinstvene in ogrožene vrste.
Znanstveni dosežek Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire z naslovom Znanstvena monografija o gozdnih rastiščnih tipih Slovenije je predstavil prof. dr. Andreju Bončini: »Za vsakega od skupno 78 gozdnih tipov so prikazani karta razširjenosti, ekološke značilnosti, floristična sestava, sintaksonomska oznaka, produkcijski potencial, sestojne in rastne značilnosti, pomen gozdov ter značilnosti upravljanja. Monografija Gozdni rastiščni tipi Slovenije je namenjeno raziskovalcem gozdne vegetacije, gozdarskim strokovnjakom, študentom, lastnikom gozdov in vsem drugim, ki jih zanima gozdni prostor, ekologija gozdov in gospodarjenje.«
Monografija predstavlja prvi celovit opis gozdnih rastiščnih tipov Slovenije in s tem povezuje znanja s področij gozdne fitocenologije, prirastoslovja in upravljanja gozdov.
Avtorji publikacije, ki obsega 576 strani, prihajajo iz treh institucij, in sicer Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU, Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete ter Zavoda za gozdove Slovenije.
Znanstveni dosežek Oddelka za lesarstvo z naslovom Odprtokodna plazemska naprava, ki zmanjša pojav razpok lesnih premazov za zunanjo uporabo je predstavil doc. dr. Sebastian Dahle: »Hladna plazma je delno ioniziran plin, ki vsebuje ione, elektrone, ultravijolične fotone in reaktivne nevtralne snovi. Tehnologija hladne plazme ima ogromen potencial na številnih področjih uporabe, vključno s plastiko in polimeri, tekstilom, elektroniko, hrano in kmetijstvom ter medicino.«
V raziskavi so dokazali učinkovitost odprtokodnih plazemskih naprav in prikazali nove primere njihove uporabe v lesni industriji. Dr. Sebastian Dahle je pojasnil: »Pred začetkom dela s sodobno tehnologijo hladne plazme, smo se vprašali, kdo bi nam financiral tovrstne visokotehnološke industrijske naprave? Nihče. Zato smo napravo razvili in izdelali sami, v okviru doktorata Jureta Žigona. Zaradi določenih omejitev te naprave smo v nadaljevanju razvili novo vsestransko odprtokodno napravo za obdelavo vseh vrst ravnih ali ploščatih materialov s površinsko barierno razelektritveno plazmo, pri čemer debelina in ostale lastnosti obdelovanca niso omejitveni dejavnik.«
Znanstven dosežek Oddelka za mikrobiologijo z naslovom Tudi bakterije privilegirajo sorodnike in izključujejo manj sorodne seve iste vrste je zaradi bolezni prve avtorice prispevka, asist. dr. Barbare Kraigher, predstavila prof. dr. Ines Mandić Mulec, prodekanja za področje mikrobiologije: »Pojme sorodstvena diskriminacija in teritorialnost bi najverjetneje težko povezali z bakterijami, vendar pa naše zadnje raziskave kažejo, da nepotizem in boj za teritorij ni lasten samo človeštvu in živalskemu svetu, ampak obstaja tudi med evolucijsko najstarejšimi prebivalci našega planeta.«
Bakterijsko rojenje je že dolgo znan proces kolektivnega premikanja bakterij po poltrdnih ali trdnih površinah. Za uspešno zasedanje površine z rojenjem je ključno sodelovanje med celicami, zato ta proces predstavlja odličen model bakterijskega vedenja, ki omogoča proučevanje vpliva različnih socialnih interakcij na zasedanje novih površin s hranili. Pri srečanju manj sorodnih rojev med sevi bakterije Bacillus subtilis pride do antagonističnih interakcij, kar se kaže v pojavu mejne linije med roji.
Ker je Bacillus subtilis znan probiotik, pospeševalec rasti rastlin in biopesticid, so nova spoznanja zelo pomembna pri iskanju trajnostnih pristopov za zaščito rastlin in zdravja človeka.
Znanstveni dosežek Oddelka za zootehniko z naslovom Genetska karakterizacija drežniške koze: pomen za znanost, kmetijstvo ter socialno-ekonomske učinke je predstavila Neža Pogorevc s Katedre za genetiko, animalno biotehnologijo in imunologijo: »Pasmo odlikuje izjemna značilnost, prilagojenost na skromne pogoje reje v alpskem okolju, ki jo je v luči klimatskih sprememb ter prehranske preskrbljenosti potrebno ohraniti. Toda genetska karakterizacija pasme, ki je osnova za program ohranjanja, doslej še ni bila opravljena. Z uporabo informacij celotnega genoma smo analizirali genetsko raznolikost drežniške koze ter jo primerjali z ostalimi pasmami koz.«
Ugotovili so, da je drežniška koza ohranila relativno visoko stopnjo genetske variabilnosti, saj ima veliko število alelov, ki so prisotni le v tej populaciji. Z oceno genetskih razdalj med pasmami so potrdili neodvisen izvor drežniške koze, ki ima homogeno strukturo z zelo malo primesi tujih pasem.
S tem so drežniško kozo prvič postavili na zemljevid svetovnih pasem koz.
Pridobljeni rezultati bodo osnova rejskemu programu za ohranitev te pasme kot nosilke dragocenih alelov za preživetje in dobro prirejo v skromnem alpskem okolju. S tem posredno vpliva tudi na ohranjanje poseljenosti in izgled kulturne krajine na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.
Znanstveni dosežek Oddelka za živilstvo z naslovom Kaljena žita kot vir prehransko pomembnih sekundarnih metabolitov je predstavil izr. prof. dr. Tomaž Požrl, s Katedre za tehnologije rastlinskih živil in vino: »Kaljenje spodbudi aktivacijo širokega spektra encimov, kar poveča razgradnjo osnovnih makrohranil in sproži sintezo sekundarnih metabolitov (fenolne spojine, avenantramidi, benzoksazinoidi, glukozinolati, vitamini), ki so prepoznani kot prehransko pomembne snovi v vsakdanji prehrani. Naše raziskave odpirajo številne možnosti aplikacij kaljenih surovin za pripravo funkcionalnih živilskih izdelkov.«
Omenjena objava je del širšega znanstvenega raziskovanja vpliva kaljenja užitnih semen na različne skupine sekundarnih metabolitov.
V nedavni raziskavi so preučevali spremembe antioksidativnih lastnosti in spektra fenolnih spojin med kaljenjem luščene in neoluščene ajde slovenske avtohtone sorte Čebelica. V kaljeni ajdi so določili večkratno povečanje skupnih fenolnih spojin in antioksidativne aktivnosti, pri čemer so bile spremembe izrazitejše pri luščeni ajdi. Izjemno povečana vsebnost fenolnih spojin v luščeni ajdi je pomembna predvsem zaradi možnosti direktne uporabe kaljene ajde v procesu priprave pekovskih izdelkov.
BFestival 2022: Predstavitev znanstvenih dosežkov strok v letu 2021 je zaključil prof. dr. Peter Trontelj in se vsem raziskovalkam in raziskovalcem čestital za odlične predstavitve zelo različnih, znanstveno, družbeno in strokovno aktualnih raziskav. Razprave o raziskavah so se nadaljevali na skromni pogasitvi pred fakulteto.
BFestival 2022 je povezoval Rok Kužel, kulturno točko Miroslava Vilharja Na goro v priredbi Maria Kurtjaka sta izvedla kitarist Mario Kurtjak in vokalist Peter Grdadolnik.