Goste so najprej nagovorili prof. dr. Marina Pintar, dekanja, prof. dr. Klemen Jerina, prodekan in gostitelj, oba Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani ter njena ekselenca, gospa Yoshida Akiko, veleposlanica Japonske.
Prof. dr. Marina Pintar se je v nagovoru zahvalila vsem, tako sodelujočim pri projektu kot organizacijski ekipi ter vsem zaposlenim za sodelovanje in podporo. »Na fakulteti smo veseli, da postaja HANAMI festival tradicionalni dogodek, katerega termin prilagajamo cvetenju japonskih češenj. Te so bile posajene pred dvema letoma v čast olimpijskim in para-olimpijskim igram v Tokiu 2020 in ob 30. obletnici diplomatskih odnosov med Slovenijo in Japonsko. V tednih pred dogodkom fotografiramo popke, ko sprejemajo sokove iz tal in jih spreminjajo v cvetove. In s HANAMI festivalom želimo ta trenutek ujeti. Trenutek, kjer se pomeša znanost, poljudna predavanja, nekaj ročnih aktivnosti preko delavnic in druženje. V preteklem letu smo z njim malo prehiteli, letos pa smo jih ujeli, vendar smo ujeli njihov konec, ko je, ljub vremenskim razmeram, na drevesih vseeno še ostalo nekaj cvetov. Naslednje leto pa upam, da bomo uspeli ujeti ravno pravi trenutek ter da bo vreme ne le lepo, pač pa tudi dovolj toplo, da ga bomo dejansko doživeli na tradicionalen način. Zunaj, pod cvetočimi krošnjami, na odejah. Navsezadnje je čaščenje japonskih cvetov v povezavi z druženjem tisto, kar je najpomembnejše. Poleg tega velja, da bodo morda skozi leta nabrani fenološki podatki postali tudi zanimivi za raziskovalno področje.«
Prof. dr. Klemen Jerina, prodekan za področje gozdarstva, je dejal: »Spremembe na sploh, s podnebnimi spremembami, ko smo bili ravno v dneh pred Hanamijem priča nenadni ohladitvi, so danes v ospredju. Biotehniška fakulteta, kot osrednja pedagoško-raziskovalna institucija nacionalnega pomena s področij ved o življenju, biogospodarstva in varstva narave, uči o življenju. Odgovore torej poznamo, treba pa je najti načine, kako iti mimo strahu pred njimi, pred spremembami, pred podnebnimi spremembami. Hanami je dogodek, namenjen praznovanju cvetenja japonskih češenj in je ekvivalent temu, kar imajo vse kulture, napoveduje namreč konec zime in začetek pomladi, namenjen je slavju sprememb v življenju. Dejanja so tista, ki štejejo, zato naj nam ta praznik pomaga pri misli, da tudi za dežjem posije sonce, da za slabim vedno pride dobro.«
Njena ekselenca, gospa Yoshida Akiko, veleposlanica Japonske, se je najprej zahvalila za vabilo ter organizacijo dogodka. »Hanami pomeni cvetenje japonskih češenj, pomeni pozdrav pomladi. In japonska češnja že stoletja predstavlja naravni in kulturni simbol Japonske, v diplomaciji pa japonska češnja predstavlja simbol miru in sobivanja kultur. Skozi leta je bilo v Sloveniji zasajenih okoli 400 češenj, zato naj bo Hanami tudi v drugih mestih po Sloveniji dogodek, ki dokazuje, da cvetenje japonskih češenj zares povezuje ter s tem gradi pristne odnose med obema narodoma, obema kulturama.«
Uvodnima nagovoroma so sledila tri strokovna predavanja. Prof. dr. Robert Brus s Katedre za gojenje gozdov Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete je v predavanju z naslovom Drevesne vrste japonskih vrtov udeležencem na poljuden način predstavil različne drevesne vrste, ki so v japonskih vrtovih tako rekoč nujne, pri čemer japonska češnja seveda ni bila izvzeta. Izpostavil je pomembnost njihovega bogastva barv, oblik, struktur, ter njihovega simboličnega pomena. Tako je izpostavil javorje, kot najbolj zastopano drevesno vrsto japonskih vrtov, ki predstavljajo simbol miru, počitka in umirjenosti. Bori so vrsta, ki se jih da lepo oblikovati in obrezovati in predstavljajo trdo železno osnovo vsakega japonskega vrta. Tako bori simbolizirajo trdnost, trdoživost in dolgost življenja. Japonska kamelija simbolizira ljubezen, magnolija je simbol čistosti, nežnosti, deklištva, ginko izraža trdoživost, moč in dolgoživost, japonska sofora je simbol zdravja, vitalnosti ter srečne in zdrave družine, cedra simbolizira trdoživost ter nenazadnje japonska češnja, ki je bogat simbol lepote, življenja in smrti in simbolizira kratkoživost, saj ne cveti dolgo. »Letos nam je uspelo ujeti zadnji košček hanamija, ko je bilo nekaj cvetov še vedno prisotnih«.
Skozi predavanje prof. dr. Valentine Schmitzer z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani predstavila smo se sprehodili po izjemnih vrtovih Japonske. Ti predstavljajo poklon naravi in čudenje nad njeno lepoto. Poznamo različne tipe japonskih vrtov, od sprehajalnega, kjer je v ospredju mah, ki s svojimi poudarjenimi drobnejši detajli vabi, da se ob njih človek ustavi, do čajnega vrta, ki je bolj intimen in v katerem so poti oblikovane iz različno velikih kamnov, ki človeka vodijo po raznoliki in nelinearni poti prečiščevanja do čajnice. Tretji vrt pa je zen ali suhi vrt, ki je tudi najznačilnejši. Grmovnice v njem so oblikovane nežno in dajejo vtis oblakov, otokov v morju, v njih je poleg vegetacije, prisotna prosta peščena površina. Dimenzijsko so zen vrtovi majhni. S skalami, ki so postavljene tako, da vseh z enega mesta ne moremo videti, sporočajo, da bistva ne moremo zaobjeti, če smo statični. Japonsko vrtno oblikovanje je razprto med dva oblikovalska pristopa, in sicer med abstrahiranje narave ter med njeno mimikrijo, katerih namen je umirjenost in iskanje notranjega miru.
Doc. dr. Nagisa Moritoki Škof z Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa nam je predstavila Obento - lunch-box oz. lunch in the box. Obento je škatlica s hrano, ki jih lahko naložimo drugo na drugo v več nadstropji, poleg se uporablja palčke. Obento ima tri funkcije uporabe. Uporablja se za lakoto, za varčevanje, ko varčujemo s časom in denarjem ter za druženje. Obento se je zgodovinsko gledano pojavil v 15. stoletju, v obdobju sengoku, ko so ga vojaki imeli s seboj na bitkah. Vseboval je riž in kepico misoja, fermentirane soje, vse skupaj so zavili v blago in ga nosili kot ogrlico. Zgodovinsko gledano se je obento jedel v gledališčih med odmorom, na izletih, na poljih ter na hanamiju, ko so ljudje jedli, pili sake, plesali in peli. Ob pripravi obenta se uporablja sezonsko in lokalno hrano, pri čemer je pomembna tako hranljivost kot barva, ki ga dela ne le zdravega, pač pa tudi privlačnega.
Po strokovnem delu so imeli udeleženci možnost sodelovanja na treh delavnicah, ki so jih pripravili japonski študentje na izmenjavi na Univerzi v Ljubljani ter študentje Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete. Za njih je bilo veliko zanimanje. Udeleženci so tako obiskali delavnico pisanja imen v japonskih pisavah, delavnico oblikovanja origamija, z veseljem pa so sodelovali tudi v sproščenem kvizu o Japonski, na katerem so lahko pokazali svoje znanje o Japonski, njeni kulturi, jeziku, zemljepisu,…Zmagovalne ekipe so prejele celo simbolične nagrade. Veleposlaništvo Japonske je predstavilo sake, tradicionalno japonsko riževo žganje, ki je stalnica na hanamiju. Predstavili so dve vrsti sakeja, imenovani Sakata in Huinshu Tsukata-Botan.
Tokratni dogodek je spremljalo sicer lepo, vendar mrzlo vreme, ki je udeležencem kljub vsemu omogočil skoraj v popolnosti doživeti Hanami na tradicionalni japonski način. Žal za odeje in piknik na njih pod cvetočimi japonskimi češnjami ni bilo dovolj toplo, vendar so se udeleženci kljub temu pod njimi družili in ga tako doživeli v prijetnem okolju, prijetni družbi in sproščenem ozračju Dendrološkega parka Oddelka za gozdarstvo in obnovljive vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Dogodek postaja tradicionalen, letos je bil izveden drugič, naslednje leto pa ga bo moč ponovno obiskati. Vljudno vabljeni.
Foto: Kristjan Jarni, BF