UL Biotehniška fakulteta ima ničelno toleranco do ravnanj, ki kršijo dostojanstvo zaposlenih in študentov (spolno nadlegovanje in druge oblike nasilja ter trpinčenje). Dosledno jih bomo obravnavali v skladu s Pravilnikom o ukrepih proti nasilju, nadlegovanju in trpinčenju.
Če ste žrtev katere od oblik nasilja, kontaktirajte eno izmed zaupnih oseb za zaščito dostojanstva zaposlenih na UL in študentov UL. Prisluhnila vam bo, vas seznanila s postopki in vam pomagala pri nadaljnjih korakih.
Več o prepoznavanju in preprečevanju nasilja v akademskem okolju si preberite na spletni strani UL.
Zaupne osebe
Andreja Čanžek Majhenič, Oddelek za zootehniko
Mateja Kregar Tršar, Oddelek za krajinsko arhitekturo
Tomaž Šimec, Referat za študije 1. in 2. stopnje
Maja Valič, Oddelek za lesarstvo
Znaki mobinga
Nekaj najpogostejših dejanj, ki se hitro označijo za mobing, čeprav to niso
Priporočila in zakonodaja
Pomoč
Znaki mobinga
Za mobing gre, če se navedeni znaki pojavljajo najmanj enkrat na teden in trajajo približno šest mesecev.
Napadi zoper izražanje oz. komuniciranje | 1. Nadrejeni omejuje možnosti komuniciranja 2. Prekinjanje govora, jemanje besede 3. Sodelavci omejujejo možnosti komuniciranja 4. Kričanje oz. zmerjanje 5. Nenehno kritiziranje dela 6. Kritiziranje osebnega življenja 7. Nadlegovanje po telefonu 8. Verbalne grožnje in pritiski 9. Pisne grožnje 10. Izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in pogledi 11. Dajanje nejasnih pripomb |
Ogrožanje osebnih socialnih stikov | 12. Z žrtvijo mobinga se nihče več noče pogovarjati 13. Ignoriranje žrtve, če koga sama nagovori 14. Premestitev v slab delovni prostor, ki je stran od sodelavcev 15. Sodelavcem je prepovedano komuniciranje z žrtvijo mobinga 16. Splošna ignoranca zaposlenih v organizaciji |
Ogrožanje in napadi zoper osebni ugled | 17. Obrekovanje za hrbtom 18. Širjenje neresničnih govoric 19. Poskusi smešenja žrtve 20. Izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik 21. Poskusi prisile v psihiatrični pregled 22. Norčevanje iz telesnih hib 23. Oponašanje vedenja z namenom, da nekoga smešimo 24. Napad na politično oz. versko prepričanje žrtve 25. Norčevanje iz zasebnega življenja 26. Norčevanje iz narodnosti 27. Siljenje k opravljanju nalog, ki žalijo samozavest mobiranca 28. Delovni napori se ocenjujejo napačno oz. žaljivo 29. Dvom o poslovnih odločitvah žrtve |
Napadi in onemogočanje kakovostnega dela | 30. Žrtev je pogosto deležna kletvic in obcesnih izrazov 31. Žrtev mobinga je deležna poskusov spolnega zbliževanja in različnih »spolnih ponudb« 32. Žrtev ne dobiva novih delovnih nalog 33. Odvzete so ji delovne naloge, žrtev si tudi sama ne more najti več dela 34. Dodeljevanje nalog, ki so daleč pod sposobnostjo žrtve 35. Dodeljevanje nalog, ki so pod nivojem kvalifikacije žrtve 36. Dodeljevanje novih nalog pogosteje kot drugim sodelavcem 37. Dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo 38. Dodeljevanje nalog nad nivojem kvalifikacije z namenom diskreditacije |
Napadi zoper zdravje | 39. Dodeljevanje zdravju škodljivih nalog 40. Grožnje s fizičnim nasiljem 41. Uporaba lažjega fizičnega nasilja z namenom, da se žrtev »disciplinira« 42. Fizično zlorabljanje 43. Namerno povzročanje škode in stroškov posamezniku 44. Namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu 45. Spolni napadi |
Tabela 1: Leymann H. 1996. Content and Development of Mobbing at Work. European journal of work and organizational psychology, 5,2: 165–184 (povezava na članek)
Nekaj najpogostejših dejanj, ki se hitro označijo za mobing, čeprav to niso
Konflikt. Najbolj razširjen napačen stereotip je, da se skuša mobing enačiti s konfliktom. Vsak konflikt ali prepir med sodelavci, med podrejenim in nadrejenim še ni mobing. Tudi če se večja skupina združi v »spopadu« proti enemu posamezniku in po krajšem času razpade, to še ne pomeni, da smo imeli opraviti z mobingom. Torej je napačno razumevanje, da je konflikt, pri katerem so soudeležena tudi čustva vpletenih, že mobing. Vsak konflikt ni in ne more biti mobing. Konflikti so vedno gibalo napredka, če so seveda primerno rešeni. Res pa je, da lahko nerešeni konflikti postanejo vzrok za nastanek mobinga in morda od tod napačno razumevanje.
Napačne ali nepravične odločitve nadrejenega. Za mobing tudi ne moremo šteti nepravičnih ali napačnih odločitev nadrejenega, če so te usmerjene vsakič k drugemu podrejenemu. Motiti se je pač človeško in tudi vodja je le človek. Če se vam zdi odločitev napačna ali krivična, se o njej posvetujte z vodjem.
Delegiranje nalog. Tudi delegiranja nalog in njihov način (če seveda ne gre za delegiranje nesmiselnih nalog, ki se ponavljajo) ne štejemo med mobing, saj je to delo vodje, ki mora zagotoviti, da je delo opravljeno po najboljših močeh in v skladu s pričakovanji.
Zahteva po boljši izvedbi nalog. Velikokrat se zgodi, da je zahteva po boljši izvedbi nalog razumljena napačno. Toda naloga vodje je, da zahteva dobro izvedene naloge in da nadzira kakovost dela z namenom odpravljanja napak. Čeprav morda način, ki ga vodja ubere, ni najbolj vljuden, to še ne pomeni, da gre za psihično nasilje. Seveda mora biti komunikacija pri tem na ustrezni ravni in ne sme žaliti osebnega dostojanstva zaposlenega.
Nerazpoloženje in slaba volja sodelavca ali vodje. Vsakomur se kdaj zgodi, da pri delu ni najboljše volje. Tedaj so nerazpoloženja posameznika deležni vsi enako oziroma vsi, ki pridejo z njim v stik. Več kot očitno je, da ne gre za načrtno dejanje. Svetujem, da ob takšnih dnevih preložite pomembne sestanke in pogovore.
“Mobing je psihično in čustveno nasilje na delovnem mestu, stres pa je reakcija organizma na spremenjeno okolje glede ciljev in želja na eni strani ter sposobnosti in zmožnosti posameznika na drugi strani.”
Glasno izražanje nestrinjanja. Pogosto se zgodi, da kdo glasno izrazi nestrinjanje na sestanku ali v pogovoru z drugimi. Ne glede na to, kdo izrazi nestrinjanje – sodelavec, podrejeni ali vodja, to zagotovo ni mobing. Celo zaželeno je, da se pojavijo nasprotna mnenja, saj je to vir iskanja novih rešitev. Glasno pa kajpak ne pomeni vpitja in kričanja, gre le za izražanje nestrinjanja.
Odločitve nadrejenega, ki temeljijo na konkretnih razlogih in pojasnitvah o zmanjšanju ali povečanju obsega pravic iz dela. Če so v skladu z zahtevami dela, povečanimi naročili, ne gre za mobing. Premeščanje zaposlenih mora biti kajpak urejeno tudi v internih pravnih aktih in pravilnikih, zaposleni pa morajo biti o tem prej seznanjeni.
Kratki roki za dokončanje delovnih nalog. Velikokrat se zaposleni pritožijo zoper kratke roke za dokončanje nalog. Toda fleksibilno določanje rokov in sploh določanje rokov sta del dobro urejenih delovnih procesov, ki morajo biti skomunicirani takrat, ko je naloga delegirana.
Odpuščanje zaposlenih. Gre za neugoden, toda nujen proces ekonomske upravičenosti obstoja podjetja. Pri tem večkrat kot ne, prevladajo čustva, zato je priporočljivo, da se podjetja na odpuščanje posebej pripravijo in z vsakim zaposlenim, ki ga odpustijo, ravnajo človeško in se z njim pogovorijo.
Izrekanje utemeljene kritike. Pri tem nikakor ne gre za mobing, temveč za nujno dejanje za izboljšanje dela in način za osebni razvoj zaposlenih. Kritika pa mora biti izrečena na primeren način.
Čustveni izbruhi. Sami po sebi še niso mobing, čeprav je neprijetno biti priča čustvenemu izbruhu sodelavca, vodje ali podrejenega. Vendar se tudi to dogaja. Težko bi jih označili za namerno dejanje, pa tudi sicer so čustveni izbruhi spontani in nimajo vnaprej izbranih poslušalcev.
Občasno izrečena nevljudna beseda ali fraza. Tudi to še ni mobing, še posebej, če gre za frazo, ki ni naperjena (vselej) proti konkretni osebi.
Neobveščanje posameznikov o nekaterih dogodkih v organizaciji. Informacij je prej preveč kot premalo, zato neobveščanje o dogodkih v organizaciji, ki neposredno ne vpliva na konkretno delo posameznika, ni mobing.
Izvedba disciplinskega postopka. Disciplinski postopki, ki potekajo v skladu z zakonodajo in internimi akti, niso mobing.
Nenamerno dajanje slabo opredeljenih navodil. Nadrejeni morda niti ne ve, da so navodila dana slabo. Delavec mora zahtevati pojasnilo, če navodila niso bila jasna.
Odločno izražanje drugačnega mnenja. Vsi imajo pravico izraziti nasprotno oziroma drugačno mnenje, saj to omogoča že ustava.
Nepravočasno odgovarjanje na elektronsko pošto. Tudi to še ne more biti mobing, razen če sta se/so osebi/osebe, recimo člani projektne skupine, izrecno dogovorili/dogovorile, v kakšnih časovnih intervalih bosta/bodo komunicirali/komunicirale in tega dogovora večkrat ne spoštujeta/spoštujejo.
Vir: Brečko D. Resnice in zmote o mobingu,
(www.planetgv.si/clanki/resnice-in-zmote-o-mobingu/)
Priporočila in zakonodaja
Priporočila za obravnavo trpinčenja na delovnem mestu (povezava)
Priporočila za obravnavo spolnega nadlegovanja in nadlegovanja zaradi spola na delovnem mestu (povezava)
Prepovedi mobinga (povezava)
Dnevnik dogodkov (povezava)
Pomoč
Kaj lahko storim, če doživim trpinčenje/mobing na delovnem mestu? (povezava)
Psihosocialna svetovalnica za študentke in študente ter zaposlene (povezava)