Prisotne sta najprej pozdravila prof. dr. Marina Pintar, dekanja in prof. dr. Andrej Bončina, prodekan za znanstveno-raziskovalno in mednarodno dejavnost, oba Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Poudarila sta pomembnost raziskav o podnebnih spremembah in sodelovanje z deležniki pri blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe.

Prof. dr. Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani	Prof. dr. Andrej Bončina, prodekan za znanstveno-raziskovalno in mednarodno dejavnost, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

Letošnji BFestival sta moderirala prof. dr. Nataša Štajner in doc. dr. Jernej Ogorevc, okroglo mizo pa je moderiral prof. dr. Andrej Bončina.

Doc. dr. Tjaša Pogačar s Katedre za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora ter ekonomiko in razvoj podeželja, Oddelka za agronomijo, je predstavila izsledke raziskave najbolj izrazitih vplivov podnebnih sprememb v kmetijstvu. Opisala je agroklimatske kazalnike, ki lahko služijo kot orodje za opisovanje vpliva podnebnih sprememb na rastlinsko pridelavo in agroekosisteme v Sloveniji. Analize kazalnikov akumulirane toplote so pokazali, da se temperaturne vsote, dosežene v obdobju rastne dobe, povečujejo. Podnebne spremembe vplivajo tudi na delavce v kmetijstvu, pri čemer ima največji vpliv vročina. Predstavljene so bile tudi različne posledice vročinskega stresa na delavce v kmetijstvu ter možni načini za zmanjšanje negativnih učinkov vročine.

Predavanje doc. dr. Thomasa Nagla s Katedre za gojenje gozdov, Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdna vire z naslovom Ugotavljanje vplivov podnebnih sprememb na gozdne ekosisteme v Sloveniji in Evropi je potekalo v angleškem jeziku. Izsledki raziskav kažejo, da se stopnje »naravne« umrljivosti dreves v gozdnih rezervatih ne povečujejo, povečuje pa se pogostno ekstremnih dogodkov, ki prizadenejo gozdove. Analize obnove gozdov po velikih motnjah v gozdovih zmernega pasu v Evropi kažejo, da so gozdovi prilagojeni na velike motnje in se uspešno obnovijo, izjema so obnove po požarih. Predavatelj je omenil možnost, da je, podobno kot v drugih delih sveta (Severna Amerika), le še vprašanje časa, kdaj bomo zaradi povečane vročine, suše ter naraščajočega obsega in jakosti motenj opazili večjo smrtnost dreves in zmanjšano odpornost gozdov.

Sledila je predstavitev prof. dr. Dominika Vodnika s Katedre za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko, Oddelka za agronomijo, v kateri je govoril o sušnosti ozračja kot ključni motnji vodne in ogljikove bilance rastlin v spreminjajočem okolju. Osvetlil je problematiko atmosferske suše z vidika odziva rastlin ter njihove anatomske in fiziološke prilagoditve, s katerimi se rastline soočajo z visokim VPD (Vapour Pressure Deficit oz. deficit tlaka vodne pare), ter predstavil omejitve teh prilagoditev. Odzivnost rež je vrstno/sortno specifična in je ena od pomembnejših lastnosti pri odgovoru na sušnost ozračja. Poleg neposrednega vpliva na delovanje rastlin ima visok VPD tudi močan posredni vpliv. Prispeva k sušenju in segrevanju površin ter k pogostejšim in hudim sušam. Prav sušenje ozračja lahko zmanjša produktivnost kmetijskih ekosistemov, in sicer tudi v razmerah, ko je razpoložljivost vode v tleh zadostna. Suho ozračje je lahko pomemben dejavnik umiranja gozdov. VPD se povečuje zaradi globalnega segrevanja in pričakovati je, da bo vpliv VPD na ekosisteme v prihodnje še pomembnejši.

Predavanje prof. dr. Nine Gunde Cimerman s Katedre za molekularno genetiko in biologijo mikroorganizmov Oddelka za biologijo z naslovom Črne skrivnosti ledeniških alg: raziskovanje mikrobnih interakcij na temnem ledu Grenlandije, je obravnavalo pojav črnega ledu, ki pokriva tretjino površja Grenlandije in povečuje taljenje ledu zaradi zmanjšanja odboja sončne svetlobe (albedo). Predavateljica je pojasnila, da so v letih 2017 in 2018 prvič vzorčili glive v tem okolju. Iz različnih virov, kot so led, sneg, kriokonitne luknje in staljeni led, so izolirali več kot 200 sevov gliv in celotno DNA. Ugotovili so, da ledeniške alge delujejo kot okoljski filter, ki v črnem ledu bogati predvsem endofitske in fitopatogene glive. Med izoliranimi nitastimi glivami so odkrili dve novi vrsti: Penicillium anthracinoglaciei in Articulospora sp.. V poskusu, ki je trajal pet mesecev, so ti dve vrsti gojili skupaj z algami v vitro pogojih. P. anthracinoglaciei je razgradila črni pigment alg, purpurogalin, ter izkoristila pritrjen sladkor kot vir hranil. Interakcija je povečala fotosintetsko učinkovitost alg, odpornost na stres in metabolno aktivnost. Articulospora sp. ni razgradila pigmenta, vendar je oblikovala lihenoidno omrežje hif in alg. Te raziskave so pomembne v kontekstu "bele teorije", ki predvideva vzpostavitev evolucijsko prvih interakcij med glivami in algami pred približno 500 milijoni let, ko je bila Zemlja prekrita z ledenim ovojem. Cvetenje temno obarvanih ledeniških alg na Grenlandiji tako predstavlja obsežen naravni eksperiment, ki simulira evolucijske dogodke iz oddaljene Zemljine preteklosti.

Izr. prof. dr. Nejc Jogan s Katedre za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo je govoril o tem, kaj nam lahko rastline povedo o klimatskih trendih. Ne morejo se aktivno izogibati neugodnim razmeram, zato ob povečanem stresu lahko pride do lokalnih izumrtij, ki jih nadomestijo vrste, ki so bolje prilagojene na stresne ali nove razmere. Človek ima pomemben vpliv na te spremembe, saj aktivno spreminja naravo, uvaja nove vrste in ustvarja nove habitatne tipe, kot so urbana območja, cestne mreže in železnice, ki omogočajo hitrejše širjenje prilagojenih vrst. Čeprav so spremembe počasne, lahko na nekaterih primerih opazimo očitne spremembe, kot so spremembe flore na gorskih grebenih, dvigovanje zgornje meje rasti ruševja, spremembe toploljubnosti mestne flore, trendi sprememb toploljubnosti lokalne flore in ogroženost najbolj toploljubnih vrst. Opozoril je na nujnost po več stalnih dolgoročnih popisnih ploskvah, ki bodo omogočala objektivno spremljanja vpliva podnebnih sprememb na vegetacijo. Pričakovati je, da bodo tudi časovne serije zračnih posnetkov obetavno orodje za spremljanje teh sprememb v prihodnosti.

Po kratkem odmoru je sledila predstavitev izsledkov raziskave o vplivu onesnaževal, ki vzbujajo zaskrbljenost na varnost in kvaliteto vrtnin, namakanih s prečiščeno odpadno vodo kot alternativnim vodnim virom, ki sta jo imeli prof. dr. Nina Kacjan Maršić, s Katedre za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo Oddelka za agronomijo in prof. dr. Ester Heath z Inštituta Jožef Stefan. Rezultati so pokazali, da so bili bisfenol S, 2,4-bisfenol F in naproksen prisotni v paradižniku, namakanem s pitno vodo in odpadno vodo, ki je rasel v tleh in hidroponično. Vsebnost vseh treh spojin je bila bistveno višja v paradižniku, ki je bil gojen hidroponično. Razlikovala se je tudi elementna sestava. Pri zaznanih koncentracijah izpostavljenost CEC v prehrani ni predstavljala tveganja za zdravje. Prav tako so rezultati pokazali, da so CEC v prvih treh obdobjih vzorčenja zmanjšali vsebnost citronske kisline, v zadnjem vzorčenju vsebnost askorbinske kisline, vsebnost ß-karotena pa je bila ob koncu poskusa višja. Predavateljici sta opozorili, da so potrebne dodatne študije o varnosti uporabe prečiščene odpadne vode za namakanje.

Prof. dr. Miha Humar s Katedre za lesne škodljivce, zaščito in modifikacijo lesa z Oddelka za lesarstvo je predstavil rabo lesa v kontekstu podnebnih sprememb, pri čemer je poudaril, da se lastnosti in razpoložljivost lesa spreminjajo zaradi podnebnih sprememb, kar povečuje ogroženost tega naravnega vira. Zato je ključno optimizirati izrabo lesa in ostankov lesne biomase ter spodbujati krožnost in kaskadnost v gozdno-lesnih verigah. To pomeni, da bi morali bolj premišljeno izrabljati lesne vire, reciklirati lesne odpadke ter spodbujati uporabo lesa v različnih sektorjih, kar bi zmanjšalo obremenitev gozdov in prispevalo k trajnostnemu ravnanju z gozdnimi viri. Poleg tega bi morali razvijati strategije za učinkovito gospodarjenje z gozdnimi območji, ki bi upoštevale nove izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe, ter hkrati zagotavljale dolgoročno ohranjanje gozdov kot ključnega habitata in vira biomase.

O uspešnosti inovativnih metod prenosa znanja na področju blaženja podnebnih sprememb v kmetijstvu je govorila raziskovalka Živa Alif s Katedre za agrarno ekonomiko, politiko in pravo Ooddelka za zootehniko. Gospodarjenje z živino predstavlja največji vir emisij toplogrednih plinov in amonijaka v kmetijstvu, vendar kmetje redko izkoriščajo ekonomsko ugodne možnosti za zmanjšanje teh emisij. Prenos znanja je ključen za spodbujanje sprejemanja ukrepov za zmanjšanje emisij. V študiji so ocenili vpliv participativnih delavnic na sprejemanje podnebju prijaznih praks upravljanja tal in gnoja med kmeti, ki lahko pomagajo zmanjšati emisije toplogrednih plinov in amonijaka. Takšne delavnice so povečale znanje udeležencev za 25% ter namere za izvajanje praks za 19%. Delavnice so tudi pozitivno vplivale na stališča do praks in podnebnih sprememb, subjektivnih  norm, nadzora nad vedenjem ter psihološko distanco. Pozitivna stališča, večja inovativnost ter močnejše subjektivne norme pozitivno vplivajo na namero za prevzem podnebju prijaznih praks.

Zadnje predavanje na BFestivalu 2024 je imel dr. Tadej Bevk s Katedre za krajinsko planiranje in oblikovanje Oddelka za krajinsko arhitekturo. Naslov je bil Sodelovalno oblikovanje celovite prostorske vizije regionalnega energetskega prehoda. Številne evropske države se trudijo povečati uporabo obnovljivih virov energije (OVE) za doseganje podnebnih ciljev. Čeprav je javna podpora za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov visoka, se pri izvedbi konkretnih projektov pogosto pojavijo konflikti. Za učinkovito izvajanje nacionalnih politik je ključna sprememba v načrtovalskem procesu, ki celostno obravnava rabo OVE kot del širšega razvoja prostora. Predstavljen je bil pristop k ustvarjanju regionalne prostorske vizije, kjer se ideje razvoja strokovnih deležnikov združijo v skupno vizijo prek vodene prostorsko-pogajalske metode. Delavnica, podprta s geoinformacijsko tehnologijo, omogoča sočasno razvijanje idej in pogajanja o možnih scenarijih razvoja. Cilj delavnice je ustvariti bolj konsenzualno vizijo prostorskega razvoja regije, ki na strateški ravni določa prednostne razvojne in varstvene projekte, vključno s projekti rabe OVE. Opozoril je na zahtevnost prostorskega razmišljanja o sektorskih interesih, zato sta nujna »skok v merilu« in predhodna opredelitev ciljev na področju OVE. Kljub morebitnim konfliktom lahko ti služijo kot izhodišče za pripravo usmeritev za regionalno prostorsko načrtovanje.

Z leve proti desni: prof. dr. Andrej Bončina, BF, mag. Mojca Dolinar, ARSO, mag. Matjaž Guček, ZGS, dr. Jože Verbič, KIS, Tomaž Jevšnik, OceanOrchids, dr. Žiga Malek, IIASA

Pomembno je, da raziskovalci razumejo aktualne raziskovalne izzive in potrebe strokovnjakov, ki se ukvarjajo z upravljanjem naravnih virov v različnih sektorjih - od kmetijstva, gozdarstva do upravljanja voda, ohranjanja narave, prostorskega načrtovanja ter v predelovalnih industrijah, kot sta živilska in lesna industrija. Sodelovanje med različnimi skupinami  je ključno za učinkovito prilagajanje podnebnim spremembam, zato smo v program BFestivala 2024 vključili okroglo mizo. Na njej so predstavniki različnih institucij delili svoje izkušnje pri soočanju s podnebnimi spremembami. Na okrogli mizi so sodelovali priznani strokovnjaki in predstavniki institucij: mag. Mojca Dolinar (Urad za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo), Tomaž Jevšnik (OceanOrchids), mag. Matjaž Guček (Zavod za gozdove Slovenije), dr. Jože Verbič (Kmetijski inštitut Slovenije) ter dr. Žiga Malek (IIASA). Udeleženci okrogle mize so pojasnjevali značilnosti podnebnih sprememb in njihove vplive na naravne in družbene sisteme, nakazali trende prihodnjega razvoja na tem področju, se pogovarjali o strategijah prilagajanja, ovirah, s katerimi se srečujejo, ter izzivih, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Govorci so izpostavili, da se podnebne spremembe odražajo v temperaturnih nihanjih, spremembah padavin, vedno pogostejših sušah, spremembi izhlapevanja, ki vpliva na vodne vire, dvigu morske gladine in s tem povečanega tveganja poplav. Omenili so predloge in sugestije za nadaljnje raziskave, ki bi pripomogle k boljšemu razumevanju in obvladovanju podnebnih sprememb. Delili so tudi ideje o tem, katera področja bi bilo smiselno raziskati in kako bi lahko raziskovalci prispevali k izboljšanju razumevanja podnebnih sprememb ter njihovih vplivov na okolje in družbo. Po zaključku vprašanj je sledila živahna razprava. 

Posnetki predavanj BFestivala 2024: Bioznanost in podnebne spremembe bodo dostopni na YouTube kanalu Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani na TUKAJ.

Zbornik povzetkov BFestivala 2024 je že dostopen TUKAJ.