Projekt LIFE NarcIS vzpostavlja osrednji državni informacijski sistem, ki ga razvija osem partnerjev, s čimer bo omogočil učinkovitejše izvajanje naravovarstvene zakonodaje, strateško načrtovanje varstva narave ter nadzor nad izvedenimi ukrepi. Sistem bo opolnomočil upravne postopke, povečal dostopnost podatkov končnim uporabnikom ter nudil spletne storitve in orodja za upravljanje z vrstami, njihovimi življenjskimi prostori in varovanimi območji.

Ozadje projekta kaže na težavo nepovezanih zbirk podatkov z naravovarstvenimi informacijami v Sloveniji, kar zmanjšuje učinkovitost izvajanja nalog ohranjanja in varstva narave. Projekt LIFE NarcIS bo to oviro odpravil, saj bo imel pozitiven učinek na procese odločanja, sodelovanje med javnimi institucijami in omogočil dostopnost podatkov na sodoben način.

 

profPintar.jpeg gKnez.jpeg
prof. dr. Marina Pintar, dekanja, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani mag. Joško Knez, generalni direktor, Agencija RS za okolje

Na posvetu sta udeležence najprej nagovorila predstavnika organizatorjev, prof. dr. Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete, in mag. Joško Knez, generalni direktor Agencije RS za okolje. Oba sta poudarila pomen projekta za Slovenijo ter izrazila zadovoljstvo nad potekom projekta in udeležbo na dogodku. Generalni direktor Knez je izpostavil, da je vzpostavitev sistema ključna, vendar so izzivi za prihodnost že na vidiku. Prepričan je, da je še mnogo priložnosti za okrepitev sodelovanja in partnerstva, kar bi prispevalo k še večji uporabnosti sistema NarcIS v prihodnje.

Uvodnim nagovorom so sledile štiri predstavitve, kjer so predavatelji osvetlili različne vidike in izzive ter uporabnost sistema NarcIS.

 

image00016.jpeg gHavliček1 (2).jpeg
Rok Havliček, vodja projekta, Agencija RS za okolje Rok Havliček, vodja projekta, Agencija RS za okolje

Vodja projekta, g. Rok Havliček z Agencije RS za okolje, je poudaril, da je glavni cilj projekta vzpostavitev sodobnega naravovarstvenega informacijskega sistema, ki bo deloval kot enotna vstopna točka za povezovanje podatkov iz različnih virov. Sistem bo tako omogočal preprost, hiter in pregleden dostop do naravovarstvenih, biodiverzitetnih in drugih podpornih informacij. Sedaj različne organizacije vzdržujejo ločene zbirke podatkov in informacij, kar otežuje njihovo izmenjavo in povezovanje. Veliko njih še ni digitaliziranih in umeščenih v prostor, kar poudarja potrebo po enotni vstopni točki. Projekt, ki združuje osem partnerjev, poteka od leta 2021 in se zaključuje na zadnji letošnji dan. Ključni cilji zajemajo, poleg vzpostavitve hrbtenice sodobnega naravovarstvenega informacijskega sistema, še razvoj partnerskega programa in orodij za izvajanje zakonodaje ter pregled in vnos podatkov. Kljub izzivom je ekipa že dosegla pomembne mejnike, ki so bili na posvetu predstavljeni. Nadaljujeta se razvoj in nadgradnja sistema s pomembnimi datumi v letu 2024, kot so sklenitev trajnostnih sporazumov, objava standardov in izvedba konference na Brdu pri Kranju 20. 11. 2024, ko bo sistem NarcIS lansiran v javnost.

 

gaZagmajster.jpeg gaZagmajster (2).jpeg
doc. dr. Maja Zagmajster, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta UL doc. dr. Maja Zagmajster, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta UL

Sledila je predstavitev doc. dr. Maje Zagmajster z Oddelka za biologijo na Biotehniški fakulteti, v kateri je predstavila perspektivo nastajajočega informacijskega sistema z vidika raziskovalnih dejavnosti in izobraževanja. Skupina zaposlenih na omenjenem oddelku aktivno sodeluje pri razvoju sistema NarcIS in vključuje raziskovalce iz skupine za speleologijo ter drugih strokovnih področij, kot na primer botanike. Poudarila je pomen odprte znanosti, ki je povezana z nujnostjo, da so raziskovalni rezultati dolgotrajni, dostopni, povezljivi in uporabni, s čim bolj odprtim dostopom. Tudi dr. Zagmajster, kot govorci pred njo, je izpostavila močno potrebo po vzpostavitvi enotne vstopne točke ter opisala trenutni proces vnosa in pridobivanja podatkov. Čeprav revije že danes zahtevajo objavo surovih podatkov v repozitorijih, ti podatki še niso neposredno prenosljivi v sistem NarcIS. Ker se dr. Zagmajster ukvarja s podzemnim ekosistemom, ki je v svetovnem merilu izjemno poseben, je pojasnila, da je zbiranje podatkov o tem življenjskem prostoru zahtevno tako zaradi omejenega dostopa kot potrebnih ekspertiz za nabiranje in prepoznavo organizmov,  da monitoring pri nas še ni vzpostavljen in je zato pridobivanje tovrstnih podatkov še kako zaželeno. Poleg tega skupina že vodi svoje podatke v relacijski zbirki SubBioDB, ki vključuje prostorsko opredeljene lokalitete. In vse to je vplivalo na to, da je bila Biotehniška fakulteta z zbirko SubBioDB, ki združuje podatke iz različnih virov na enem mestu, povabljena v konzorcij projekta LIFE NarcIS. Pridobljeni podatki iz že ustrezno urejene zbirke SubBioDB bodo vključeni v sistem NarcIS, s čimer bo Biotehniška fakulteta prispevala podatke o endemični in ogroženi favni iz podzemeljskih življenjskih prostorov Tako bodo raziskovalni podatki s prenosom v NarcIS dobili dodatno vrednost in uporabnost, s čimer bo tudi prispevano k informiranim odločitvam o posegih v okolje, ki morajo temeljiti na podatkih in dejstvih.

Dr. Zagmajster je izpostavila še druge dodane vrednosti sistema NarcIS. Ena izhaja iz uporabnosti podatkov, druga pa, da sistem omogoča tudi vpogled v pomanjkljivosti podatkov, kar predstavlja odlično usmeritev za nadaljnje raziskave. Tretja dodana vrednost sistema je izobraževanje. Študentje lahko sodelujejo pri zbiranju, urejanju in prenosu podatkov, kar jim omogoča pridobivanje izkušenj in kompetenc. NarcIS pa omogoča tudi dostop do različnih orodij, drugih informacij ter virov za lastne projekte in zaključne naloge študentov. Dr. Zagmajster vidi Biotehniško fakulteto kot ključnega akterja pri izobraževanju uporabnikov NarcIS, ne le študentov, ampak tudi drugih deležnikov, ki niso več v študijskem procesu.

 

gGovedič.jpeg
Marijan Govedič, Center za kartografijo favne in flore

V predavanju o Katalogu vrst Slovenije in podatkih o vrstah na enem mestu je g. Marijan Govedič s Centra za kartografijo favne in flore predstavil ključne vidike projekta LIFE NarcIS, kjer njihova institucija skrbi za steber podatkov o biodiverziteti. Katalog vrst, ki je nekakšen imenik vrst, je ustvarjen iz zabeleženih taksonomskih in drugih podatkov. Trenutno je v sistem NarcIS vnesenih 14.805 vrst od predvidenih 18.000 ob koncu projekta, vanj pa so že vključene vse vrste, ki imajo v Sloveniji varstveni status. Ocenjuje pa se, da je vrstno bogastvo Slovenije dejansko še mnogo večje od predpostavljenih 45.000 vrst, a zaradi manka terenskega dela ne vemo, koliko vrst v Sloveniji dejansko živi.

V zadnjem času smo v Sloveniji naredili opazen napredek pri upravljanju in zbiranju bioloških podatkov, saj je bilo skoraj 2 milijona podatkov o najdbah vrst uspešno prečiščenih in povezanih s strani petih posredovalcev projekta LIFE NarcIS. Katalog vrst sledi ključnim vprašanjem: kaj, kdaj, kje, kdo in koliko. Pomembno je, da so podatki skrbno povezani na različnih ravneh, kar zagotavlja kakovostno povezovanje med različnimi podatkovnimi zbirkami. NarcIS vključuje tudi register statusov vrst, ki natančno dokumentira ogrožene (3334) in zavarovane vrste (1479). Z vsem tem sistem NarcIS omogoča sledenje in upravljanje bioloških podatkov ter zagotavlja pregled nad statusom ogroženosti in varstva vrst.

Predstavljen je bil tudi praktičen prikaz uporabe sistema NarcIS, ki predstavlja ključni korak v optimizaciji upravljanja bioloških podatkov v Sloveniji. To odpira nove možnosti za raziskovanje, varstvo in trajnostno upravljanje biotske raznovrstnosti v državi.

 

gKostevc.jpeg
Miha Kostevc, Zavod za gozdove Slovenije

Zadnje predavanje je bilo predavanje g. Miha Kostevca z Zavoda za gozdove Slovenije, ki kot javna gozdarska služba skrbi za ohranjanje in sonaravni razvoj slovenskih gozdov ter vseh njihovih funkcij za njihovo trajnostno in kakovostno gospodarjenje ter rabo, pa tudi ohranjanje narave v gozdnem prostoru v dobro sedanjega in prihodnjih rodov. Ena od dejavnosti javne gozdarske službe je tudi vodenje evidenc in zbirk podatkov za gozdarstvo, zaradi česar vidijo na Zavodu priložnosti, ki jih bo sistem NarcIS ponujal. Izpostavil je cilje, zastavljene med Zavodom za gozdove Slovenije ter sistemom NarcIS in zajemajo uskladitev šifrantov vrst za pripravo taksonomskega kataloga, pripravo podatkov najdb ter podatkov o varstvu narave, ki bodo zdaj zbrani na enem mestu. Pomemben korak je tudi poenotenje podatkovnih struktur, kar bo olajšalo delo in povezovanje informacij. Eden izmed ključnih ciljev v projektu LIFE NarcIS je vzpostavitev sistema za avtomatsko deljenje podatkov deležnikom, javnosti, znanstveni skupnosti, sistemu NarcIS, ter drugim institucijam, ki so vključene v upravljanje bioloških podatkov. S tem projekt odpira vrata transparentnosti, sodelovanju in boljšemu razumevanju biotske raznovrstnosti v Sloveniji.

Pomemben poudarek je na konstantnem razvoju vtičnikov, ki uporabnikom zagotavlja ažurnost in sledenje najnovejšim trendom v upravljanju bioloških podatkov. Tak vtičnik je QNarcIS za orodje QGIS, razvit v projektu LIFE NarcIS, ki omogoča uporabnikom na enem mestu preprosto dostopati do že več kot 220 prostorskih slojev iz javnih virov 18 različnih organizacij. Namestitev vtičnika, podpora pri delu in navodila so na voljo na Forumu na portalu NarcIS, kjer se uporabniki lahko povežejo, izmenjajo izkušnje ter rešujejo morebitne težave. V prihajajočih posodobitvah bo sistem omogočal preprosto dodajanje novih slojev ter posodabljanje obstoječih, kar bo še izboljšalo uporabniško izkušnjo in povečalo dostopnost relevantnih prostorskih podatkov.

Poseben poudarek bo namenjen izobraževanjem, kar bo uporabnikom omogočilo boljšo usmerjenost in učinkovito uporabo NarcISa pri delu. To bo prispevalo k redni uporabi sistema, ki bo uporabnikom omogočala hitrejše in učinkovitejše pridobivanje ključnih prostorskih informacij za njihovo delo.

Uradni del dogodka je bil zaključen z zanimivo razpravo o vključevanju Univerze, vzpostavitvi sistema NarcIS ter njegovi ključni vlogi v pedagoškem, raziskovalnem in razvojnem delu. Razpravo je vodil dr. Peter Skoberne, ki je povzel ključne ugotovitve ter izpostavil usmeritve in priporočila za nadaljnje korake. Razprava je bila plodna, pri čemer so udeleženci prepoznali pomembnost sistema in izrazili optimizem, da bo ta postal trajnostna rešitev v skupnosti. Poudarili so, da je potrebno sistem nenehno izboljševati in utemeljevati njegovo uporabnost ter izrazili upanje, da bo NarcIS uspešno zaživel in preživel.

O projektu LIFE NarcIS: https://narcis.gov.si

 

Picture1.png

 

Agencija_znak_barvni.jpgPicture2.jpg